22. Na spletni strani www.dlib.si si oglejte izvode Kmetijskih in rokodelskih novic. Katerega leta je ime časnika prvič napisano v gajici?
PRVA POLOVICA 19. STOLETJA V času Ilirskih provinc (1809–1813) je slovenščina postala učni jezik v osnovnih šolah. Valentin Vodnik je za učenje slovenščine napisal prvo slovensko napisano slovnico Pismenost ali gramatika za perve šole (1811), ki so jo nato uporabljali učitelji v osnovnih šolah in gimnazijah. Mnenja glede uporabnosti slovenščine so se precej razhajala. Matija Čop in France Prešeren sta se trudila dokazati, da je slovenščina polnofunkcionalen jezik, medtem ko je Jernej Kopitar menil, da je bolj primerna za vsakdanjo rabo. Kopitar je v nemščini napisal prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika in se zavzel za reformo bohoričice, ki ni imela znakov za vsak glas. Pozival je tudi k poenotenju knjižnega jezika, ki je še vedno obstajal v pokrajinskih različicah. Pod Kopitarjevim vplivom sta se prenove črkopisa lotila Peter Dajnko in Fran Metelko in predlagala vsak svojo različico črkopisa. Temu sta se uprla Matija Čop in France Prešeren. Spor poznamo kot t. i. črkarsko pravdo, ki je potekala med letoma 1831 in 1833. Končala se je z vladno prepovedjo obeh novih pisav. V tem času je Janez Bleiweis, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, v njih začel ob člankih v bohoričici objavljati tudi članke v gajici, izvorno češki pisavi, ki jo je za hrvaščino prilagodil Ljudevit Gaj. Po letu 1845 je v tiskanih izdajah prevladala gajica. Po marčni revoluciji leta 1848 so se okrepili pozivi po enotnem knjižnem jeziku. Odločilen korak je naredil Luka Svetec, ki je v časopisu Slovenija leta 1849 objavil nove oblike slovenskega jezika, ki so vključevale tudi oblike iz pokrajinskih različic. Novosti je v svojo slovnico za gimnazije in realke vključil Anton Janežič. Tako se je končalo obdobje pokrajinskih različic knjižnega jezika. Vrh prizadevanj za pravice Slovencev in slovenščine je predstavljal prvi slovenski politični program Zedinjena Slovenija. Prvi je idejo o zedinjeni Sloveniji predstavil Matija Majar.
Primeri novih oblik: ega namesto tvojiga iga, tvojega z vlakom om namesto z vlakam am, veznik da namesto de de, najboljši namesto nar naj narboljši, trdna a vrata namesto trdne e vrata.
Leto:
23. S pomočjo razlagalnega besedila na str. 30 dopolnite časovni trak.
1809–1813 Ilirske province
1831–1833 • Valentin Vodnik: Pismenost ali gramatika za prve šole, prva slovenska slovnica v slovenščini
•
1849
• začnejo izhajati Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice (izhajajo do leta 1902)
•
1848
• Luka Svetec objavi nove oblike in poenoti knjižni jezik • Anton Janežič novosti vključi v slovnico za gimnazijo in realke
•
1845 •
•
21. Oglejte si del naslovnice prve številke Kmetijskih in rokodelskih novic v letu 1847 in dopolnite preglednico. BOHORIČICA ∫ s z ∫h sh zh
GAJICA
DRUGA POLOVICA 19. STOLETJA Čeprav so mnogi slovenski izobraženci še vedno uporabljali nemščino, je prizadevanje za javno rabo maternega jezika počasi obrodilo sadove. Do konca stoletja so slovenščino uporabljali v kranjskem deželnem zboru, uradih, postala je učni jezik v osnovnih šolah. Vlada na Dunaju uvajanju slovenščine v srednje šole ni bila naklonjena zaradi političnih razlogov. Slovenščini so očitali slabo razvitost, omenjali pa so tudi pomanjkanje učbenikov v slovenščini. Med vidnimi Slovenci so k izboljšanju položaja slovenščine veliko prispevali škof Anton Martin Slomšek, Anton Janežič, Matej Cigale, Maks Pleteršnik, Stanislav Škrabec in Fran Levec. Škof Anton Martin Slomšek je učbenik Blaže in Nežica v nedelski šoli (1842) namenil učiteljem in učencem nedeljskih šol, ki so nadomeščale redne šole. Pouk v njih je potekal v slovenščini in tako pomembno prispeval k uveljavitvi slovenščine v osnovnih šolah. Anton Janežič je z izdajo slovenske slovnice za gimnazije in realke leta 1854 utišal očitke o slabi razvitosti slovenščine in pomanjkanju ustreznih učbenikov. Matej Cigale je leta 1860 izdal Nemško-slovenski slovar (imenovan tudi Wolfov slovar, ker je denar za izdajo priskrbel ljubljanski škof Wolf ), 1880 pa še Znanstveno terminologijo s posebnim ozirom na srednja učilišča. Tako je postavil temelje razvoju slovenskega strokovnega izrazja. Delo na slovaropisnem področju je nadaljeval Maks Pleteršnik, ki je leta 1894 in 1895 izdal drugi del Wolfovega slovarja, Slovensko-nemški slovar, v katerem je bilo okoli 110.000 gesel.
30
31