Zmoremo več
17. STOLETJE IN PRVA POLOVICA 18. STOLETJA Reformacija je na Slovenskem in v Evropi sprožila močan odziv rimokatolikov, ki ga poznamo pod imenom protireformacija. Na Slovenskem je bil protestantizem prepovedan, protestante so izgnali, njihove knjige pa sežgali. Prizanesli so le Dalmatinovi Bibliji, ki so jo duhovniki smeli uporabljati le s posebnim dovoljenjem. Vodja protireformacije, škof Tomaž Hren (1560–1630), je z jezuitom Janezom Čandkom leta 1612 izdal lekcionar Evangelia inu lystuvi. Večino besedil zanj je vzel iz Dalmatinove Biblije, a je iz jezika odstranil veliko prevzetih besed iz nemščine. Med letoma 1615 in 1672 ni izšla nobena tiskana knjiga v slovenskem jeziku.
13. Preberite odlomek Trubarjevega predgovora v Matejevem evangeliju (1555) in v nekaj povedih pojasnite, s katerimi težavami se je Trubar ukvarjal pri izbiri knjižnega jezika in kako se je odločil.
Mi imamo pag tukai tri rizhi vom pouedati: Na peruu. Kadar ta Slouenski Ieſig ſe pouſod glih inu veni vishi ne gouori, drigazhi gouore sdoſtimi beſſedami Crainci, drigazhi Coroshci, drigazhi Shtaierij inu Dolenci tar Beſiaki, drigazhi Krashouci inu Iſtriani, drigazhi Crouati. Obtu ſmo mi letu nashe dellu vta Crainski Ieſig hoteli poſtauiti, ſa do ti rizhi uolo, ner vezh pag, kirſe nom sdy, de ta, tih drugih Deshel ludi, tudi mogo ſaſtopiti: Inu mi ne ſmo vletimu nashimu obrazhanu, oli Tolmazheuanu lepih, glatkih, viſſokih, kunſtnih, nouih oli neſnanih beſſed iskali, Temuzh te gmainske Crainske preproſte beſſede, kateri uſaki dobri preproſti sloueniz lahku more ſaſtopiti: Sakai ta muzh ſuetiga Euangelia inu nashe Isuelizhane, ne stoy vlepih ofertnih beſſedah, Temuzh vtim duhei vti riſnizi vti praui veri inu venim ſuetim kershanskim lebnu.
Tomaž Hren
Leta 1672 je Janez Ludvik Schönleben ponovno izdal delo Evangelia inu lystuvi in v latinsko pisanem predgovoru ugotavljal, da je slovenski jezik tako narečno razcepljen, da je težko napisati delo, ki bi »v vseh besedah in v celoti ugajalo vsem posameznikom«. Prav tako je opozarjal na prevzete besede in pomanjkanje slovenskih ustreznic. Kjer je bilo mogoče, se je raje odločil za »okoli Ljubljane običajne ljudske izraze kot pa tuje«. Glede pisave je zapisal, da je treba pisati po običaju naroda, govoriti pa po običaju pokrajine, s čimer je poudaril pomen skupnega knjižnega jezika. Ob prelomu iz 17. v 18. stoletje se je začela katoliška obnova, ki je vplivala na nastanek baroka. Ponovno so začela izhajati dela z versko vsebino. Med najpomembnejšimi je bila zbirka pridig Janeza Svetokriškega Sacrum Promptuarium (Sveti priročnik), 1691−1707. Iz tega obdobja se je ohranilo nekaj zasebnih in javnih rokopisov (npr. plemiška pisma in prisežni obrazci). Med rokopisnim izročilom je izjemno pomembno tudi prvo ohranjeno dramsko besedili v slovenščini, Škofjeloški pasijon (1721), ki ga je sestavil oče Romuald Štandreški.
14. Dopolnite preglednico. Manjkajoče podatke poiščite v korpusu besedil slovenskih protestantskih piscev (Korpus 16), ki ga najdete med zbirkami na portalu Fran. Avtor
Naslov dela
Leto izida
Ta evangeli svetiga Matevsha Otrozhia Biblia
Kraj Tübingen NV
1566 1564
LYS-
TVVI.
Tübingen
Ne dele ^ imi j metli' tc
Primož Trubar
Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Prašnike, celiga
izhanfki
Try duhouske peissni
lejta,
navadi
poftariKar«
resdeleni.
A
V T H 0-
1575
Ljubljana
LISHKIM jprau
CERKVAM,
vKrajnfki
Desheli,
STV-
Edobrimiij
snovizh is Bukovflciga na Slovenc fkijesik
15. Povežite opise z imeni pisav in s časom, ko so se uporabljale za zapisovanje slovenščine. karolinška minuskula
današnja slovenska pisava
od 19. stol.
S\
priredba humanistične latinice
1550
bohoričica
pisava Brižinskih spomenikov
10. stol.
gotica
nemška stilizirana pisava
16.–19. stol.
prelo-
FTM fVSZH £ N!EM
TlGA
O
S
P
V D
A
T
K
O
M
Devetiga
Stran iz Evangelia inu lystuvi
26
F*
Bugu vtfioku vrejdniga Vivuda imGoJpuds%
G
gajica
sveftu
sheni.
Sveti priročnik
Plemiško pismo
27