8. Povežite rokopisne spomenike s krajem, v katerem so nastali. Brižinski spomeniki
Rateče
Stiški rokopis
Brižinje (Freising)
Starogorski rokopis Rateški (Celovški) rokopis
Stična Stara gora pri Čedadu
9. Napišite čas nastanka spomenikov. Pomagajte si s spletom. Brižinski spomeniki Rateški/Celovški rokopis Stiški rokopis
Primož Trubar
Adam Bohorič
Starogorski rokopis
10. Obkrožite DA, če trditev drži, oziroma NE, če ne drži.
Johannes Gutenberg
Hieronim Megiser
11. Povežite avtorja z njegovim delom.
a) Brižinski spomeniki so napisani v gotici.
DA
NE
Adam Bohorič
Katekizem in Abecednik
b) V Stiškem rokopisu najdemo značilnosti dolenjščine.
DA
NE
Hieronim Megiser
Slovenski prevod Biblije
c) Starogorski rokopis hranijo v Nadškofijskem arhivu v Vidmu.
DA
NE
Jurij Dalmatin
Articae horulae succisivae (Proste zimske urice)
č) Vse slovenske rokopisne spomenike hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
DA
NE
Primož Trubar
Dictionarium quatuor linguarum (Slovar štirih jezikov)
d) Rateški rokopis je najstarejši slovenski tiskani dokument.
DA
NE
e) Brižinski spomeniki so napisani v latinščini.
DA
NE
12. Obkrožite DA, če trditev drži, oziroma NE, če ne drži. a) Prva izdaja Katekizma in Abecednika je napisana v karolinški minuskuli.
DA
NE
b) Adam Bohorič je prvi v slovenščino prevedel celotno Biblijo.
DA
NE
16. STOLETJE
c) Hieronim Megiser je bil Nemec.
DA
NE
Leta 1515 sta bila na letaku z nemško pesmijo natisnjena tudi slovenski verz Le vkup, le vkup, le vkup uboga gmajna in besedna zveza stara pravda. Primož Trubar, vodja slovenske reformacije, je leta 1550 izdal prvi slovenski tiskani knjigi, Katekizem in Abecednik. Z njima se začne razvoj slovenskega knjižnega jezika. Slovenski protestanti so izdali okoli 50 knjig in tako prispevali k oblikovanju slovenske nacionalne identitete. Trubar se je zavedal narečne razcepljenosti slovenščine. Knjižni jezik je naslonil na domače dolenjsko narečje, a ga je prilagodil pridigarskemu jeziku ljubljanske škofije.
č) Slovenščina je bila vključena v Slovar štirih jezikov.
DA
NE
d) Slovenske besede so bile prvič natisnjene leta 1515.
DA
NE
e) Jurij Dalmatin in Adam Bohorič sta pisala v gotici.
DA
NE
(1550)
(1550)
Ob izbiri knjižnega jezika je moral Trubar rešiti tudi vprašanje pisave. Prvi knjigi je natisnil v gotici, a jo je nato opustil in se odločil za priredbo humanistične latinične pisave. Njegovi mlajši sodelavci Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj in Adam Bohorič so jo še nekoliko prilagodili. Po Adamu Bohoriču je pisava dobila ime bohoričica. Uporabljali smo jo do sredine 19. stoletja, ko jo je zamenjala gajica, s katero pišemo še danes. Jurij Dalmatin je leta 1584 v slovenščino prevedel celotno Biblijo, Adam Bohorič pa je istega leta v latinščini napisal prvo slovensko slovnico z naslovom Articae horulae succisivae (Proste zimske urice). Slovenščina se je pojavila tudi v štirijezičnem slovarju Dictionarium quatuor linguarum (Slovar štirih jezikov), ki ga je napisal Nemec Hieronim Megiser.
24
25