Deljenje besed
3. Črkovnih sklopov, ki zaznamujejo en sam glas, ne delimo. Npr. Ma-džar, Goe-the.
Sklope iz dveh enakih soglasnikov lahko delimo. Npr. od-dati, iz-ziv, Schi-ller ali Schil-ler.
4. Kadar besedo delimo tam, kjer je vezaj, tega prenesemo v naslednjo vrstico. Npr. besedo črno-bel delimo tako: črno-, drugi del besede in vezaj pa prenesemo v drugo vrstico (-bel).
Ogrevanje
5. Številk, okrajšav, kratic in simbolov ne delimo. Npr. 137.287 in UEFA.
1. Ali je beseda na sliki deljena prav?
V naslednjo vrstico ne prenašamo posameznih simbolov za mere, uteži ipd. za številkami. Npr. 5 m, 10 kg.
Razmislite, zakaj je beseda tako deljena.
2. Besede delite po pravilih za deljenje besed. koreograf njiva ljubezen Schmidt prof. sestra oddaljiti Shakespeare amen
Učimo se Kadar nam v vrstici zmanjka prostora, besede delimo. Pri tem upoštevamo več pravil. Deljenje besede zaznamujemo z ločilom, ki se imenuje deljaj.
216
1. V obeh delih deljene besede mora biti vsaj po en zlog. Zložnost je navadno nakazana s črko za samoglasnik pa tudi z r, kadar ta ni ob samoglasniku. Npr. Lju-blja-na, tr-den.
Začetnega in končnega zloga iz enega samoglasnika ne ločimo od preostalega dela besede. Npr. napačno je o-boa ali obo-a.
2. Soglasnik med dvema samoglasnikoma prenašamo v naslednjo vrstico. Npr. si-pina, de-lovati.
Kadar je med dvema samoglasnikoma več soglasnikov, mora biti tisti soglasniški sklop, ki ostane v vrsti, in tisti, ki ga prenesemo v naslednjo vrsto, izgovorljiv. Npr. besedo prijateljski je mogoče deliti prijatelj-ski, ker sta izgovorljiva tako sklop lj kot sk; ne moremo pa deliti prijate-ljski, prijatel-jski ali prijateljs-ki, ker sklopi ljsk, jsk, ljs niso izgovorljivi.
217