2. Napišite pravilno končno ločilo. a) Ne vem, kdo mi bo pomagal pri selitvi b) Misliš, da bi Manci vseeno kupili skiro
Pomišljaj je daljša črtica kot vezaj. Največkrat ga uporabljamo namesto vejice ali za izražanje pomena od … do (npr. Odprto 18.00–20.00.). Na tipkovnici ga vnesemo z bližnjico Ctrl in –, na mobilnih telefonih pa ga najdemo nad tipko za vezaj.
c) Takoj mi prinesi kozarec vode č) Kdo je predstavnik vašega razreda d) Sprašujem se, ali mu lahko zaupam e) Joj, tega pa ne verjamem f ) Zanima me, kdaj se bo vrnil z izleta
Oklepaj je dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja (je desnostičen) in zaklepaja (je levostičen). Z njim označujemo dopolnitve ali ponazoritve zapisanega (npr. Rezultati analize so prikazani na grafu 1 (npr. stran 15)). Vanj pišemo tudi podatke o virih ali citatih (npr. Negativni trendi se bodo v prihodnjih letih še povečali (Karničar 2014)).
g) Bodi tiho, če ne h) Vprašal me je, kdaj pridem domov
3. Poimenujte ločilo, ki ste ga uporabili v 2. nalogi v primeru g, in napišite, kdaj ga uporabljamo. Poimenovanje ločila: Uporaba ločila: Ločilo je stično/nestično.
4. Vstavite vejice. V četrtek 12. januarja smo imeli dijaki 4. letnikov športni dan. Izbirali smo lahko med različnimi aktivnostmi: smučanjem deskanjem drsanjem in pohodom. S prijateljicami smo izbrale drsanje saj Tina ne zna smučati. V Maribor smo se odpravili z avtobusom ki je zamujal ker je bila na cesti zapora. V dvorani smo si najprej izposodile drsalke nato pa uživale v dvournem drsanju. Na začetku mi ni šlo najbolje potem pa sem nekako ujela ravnotežje. Na poti domov sem poslušala glasbo in
NEKONČNA LOČILA Vejica je levostično nekončno ločilo. Pišemo jo: ū med deli povedi, ki jih naštevamo (npr. Za kosilo sem jedel juho, rdeče zelje, mlince in piščanca.); ū med nadrednim in odvisnim stavkom (npr. Ko bo snežilo, se gremo kepat.); ū med prirednimi stavki (npr. Tla so bila spolzka, saj je bila poledica.), razen pred vezalnimi vezniki in, ter, pa, pred ločnima veznikoma ali, bodisi, pred drugim delom veznikov ne – ne, niti – niti; ū pred in za polstavkom ter pastavkom (npr. Luka Dončić, slovenski košarkar, igra v ligi NBA.); ū pred ali za besedo, ki jo posebej izpostavimo (npr. Gospod, pridite bliže. Pridite bliže, gospod.).
5. Vstavite vejice v povedih s polstavki in pastavki. a) Ne tega filma še nisem gledal. b) Filip moj bratranec je uspešno opravil vozniški izpit. c) Na mizi me je čakala posoda polna sadja.
Podpičje je levostično ločilo, ki dele povedi loči šibkeje kot pika in krepkeje kot vejica. Stoji med razmeroma sorodnimi in nesorodnimi sestavinami (npr. Vstavite samostalnike v pravilni obliki; določite tudi, v kateri sklon ste jih postavili.) in za obsežnejšimi naštevalnimi enotami v alinejah.
č) Živijo kako si preživela počitnice?
Dvopičje je levostično ločilo. Uporabljamo ga pred pojasnitvami in naštevanjem (npr. Naštel je nekaj ločil: piko, klicaj …) in v premem govoru za spremnim stavkom (npr. Rekel je: »Hočem domov.«). Dvopičje je nestično v primerih, ko ga uporabimo za zapis rezultatov – pomeni 'proti', 'deljeno' ali 'v nasprotju z/s' (npr. 2 : 0, 9 : 3, trenerka : trenirka).
e) Mija kdaj boš spekla tisto okusno pecivo?
Narekovaj je dvodelno ločilo. Prvi narekovaj je desnostičen, zadnji pa levostičen. Z njim označujemo tudi besedo s posebnim pomenom ali s posebno slogovno vrednostjo (npr. Res si pravi »lolek«.).
210
medtem zaspala. Zimski športni dan smo preživeli v prijetnem vzdušju.
d) Zaradi strahu povezanim z višino se nisem uspel povzpeti na Mangart.
f ) Mmm kako okusno kosilo!
6. Pravilno napišite ločila. Odprto od 10-ih – 18.
Pomišljaj je kot nekončno ločilo lahko eno- ali dvodelen. Z enodelnim pomišljajem poudarimo besedo/ misel ali kažemo na nasprotje med stavki iste povedi – stoji namesto vejice (npr. Slovenija – moja dežela.). V teh primerih je obojestransko nestičen. Enodelni pomišljaj lahko stoji še: pred naštevalnimi enotami, namesto predlogov od … do (npr. Besedilo najdete v berilu na straneh 123−127.). V teh primerih je obojestransko stičen. Z dvodelnim pomišljajem pa ločimo vrinjene stavke ali dele stavkov od ostalega dela povedi − stoji namesto vejice ali oklepaja (npr. Andrej – ki je moj bratranec – odhaja.).
12+3=15
Vezaj Vezaj uporabljamo pri sklanjanju kratic (npr. SAZU, SAZU-ja). V tvorjenkah nam pove, ali sta besedi v prirednem (npr. rdeče-bel) ali podrednem razmerju (npr. literarnovedni). Vezaj prav tako ločuje številko ali črko od preostanka besede (npr. 4-letni, D-vitamin).
S treninga se vrnem ob 20:30.
Bil sem na tekmi Slovenija:Srbija v Beogradu. Zunaj je -5°C, kar je 5° več kot včeraj. Preizkus znanja iz kemije sem pisal 75%.
Odprite delovni zvezek na 43 strani. Obdobje moderne je trajalo od 1899-1918.
211