6. S pisanimi črkami prepišite lastna imena na ustrezno mesto v preglednici. Pazite na zapis začetnice.
Ločila
SLOVENEC, SAN FRANCISCO, INSTAGRAM, NEZEMLJAN, AMERIČANKA, DRUGA OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE, LUKA DONČIĆ, SAVDSKA ARABIJA, ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU Osebno lastno ime
Zemljepisno lastno ime
Stvarno lastno ime
Ogrevanje 1. Preberite povedi. Razmislite, ali vejica vpliva na pomen.
7. Zaznamujte besede, ki bi morale biti napisane z veliko začetnico.
Kdo ni prišel?
Mojca ne Tina. Mojca, ne Tina. Mojca ne, Tina.
Kaj ste rekli?
Govoriti, ne poslušati. Govoriti ne, poslušati.
Učimo se
a) Pri pouku književnosti smo obravnavali obdobje evropske romantike, katere predstavniki so johann wolfgang goethe, aleksander sergejevič puškin in george byron. b) Slovensko narodno gledališče je letos uprizorilo dramo in ljubezen tudi, ki jo je po istoimenskem romanu draga jančarja režiral luka marcen. c) V avgustu s prijatelji načrtujemo taborjenje ob reki nadiži, spali pa bomo v kampu lebanč. č) Sploh ne vem, kaj naj svoji emi pripravim za valentinovo, ona se name spomni tudi za god. d) Med poletnimi počitnicami bom prebrala roman kurja fizika, ki je bil izbran za letošnje cankarjevo tekmovanje. e) V nedeljo so nas obiskali družinski prijatelji iz dolenjske, prihodnji teden pa gremo mi k njim v novo mesto,
LOČILA Ločila so grafična znamenja za členitev pisanega besedila. Končna ločila stojijo na koncu povedi in zaznamujejo vrsto končne intonacije (padajoča, rastoča in vzklična) in daljši premor. Nekončna ločila stojijo znotraj povedi in zaznamujejo nekončno intonacijo ter krajše premore znotraj povedi. Stična ločila se stikajo s črko na levi ali na desni strani (npr. pika, vejica, predložni pomišljaj), nestična pa se ne stikajo ne na levi ne na desni strani (npr. tri pike, pomišljaj). Končna ločila Pika je levostično končno ločilo in stoji na koncu čustveno nezaznamovanih povedi. Zaznamuje padajočo končno intonacijo. Pišemo jo na koncu samostojnih pripovednih povedi (npr. Maja kuha kosilo.), na koncu nevzkličnih velelnih povedi (npr. Reši nalogo.), za zloženimi povedmi s pripovednim glavnim stavkom (npr. Vprašal ga je, kdaj pride.), za vrstilnimi števniki (npr. 25. junij) in za okrajšavami (npr. dr. Janez Novak).
kjer si bomo ogledali kettejev drevored in tamkajšnji samostan. f ) Prešernova pesem zdravljica je bila uglasbena in je danes državna himna republike slovenije. h) Mati terezija je prejela nobelovo nagrado za mir. i) Obiskali smo galerijo jakopič in si ogledali razstavo impresionizem na slovenskem.
Pike ne pišemo: pišemo v kraticah, za podpisi v pismih, v naslovih knjig, časopisov, revij, poglavij, besedil, slik, preglednic ipd., za krajem in datumom pisanja, kadar je zadnja beseda v povedi okrajšava, ki že ima piko, za merskimi enotami, kemijskimi simboli ipd.
k) Zdravnik je specializiran za bolezni srca in ožilja, dela pa v splošni bolnišnici celje. Vprašaj je levostično končno ločilo. Pišemo ga za čustveno neobarvanimi vprašalnimi povedmi. Vprašaj zaznamuje dve vrsti končne intonacije: rastočo in padajočo. Uporabljamo ga na koncu vprašalne povedi (npr. Ali si skuhal kosilo?), v dobesednem navedku premega govora (npr. Lavra ga je vprašala: »Si skuhal kosilo?«) in na koncu podredno zložene povedi, če je glavni stavek vprašalni (npr. Zakaj me sprašuješ, kaj mi je?). Klicaj je levostično končno ločilo. Stoji za čustveno obarvanimi povedmi (npr. Utihni!). Z njim zaznamujemo vzklično končno intonacijo. Pišemo ga na koncu podredne povedi, če to zahteva glavni stavek (npr. Piši mu vendar, naj se oglasi!), za dobesednim navedkom premega govora (npr. Sestra je zakričala: »Pajek!«) in v pismih za nagovori (npr. Pozdravljeni!). Tri pike so nestično ločilo. Z njim zaznamujemo nedokončane povedi (npr. Morda pa le …). Tri pike uporabimo tudi, ko izpustimo del besede (npr. G… je moja velika ljubezen.). V tem primeru so tri pike levostične.
208
209