Skip to main content

SIJ 4-5 DU notranjost 2026_170-171

Page 1

Glejte tudi SDZ Slovenščina in jaz 1, str. 12 in 98–99.

Besedilo

Tvorec besedila mora pri sporočanju vedno misliti tudi na naslovnika in na to, kako in ali bo lahko ta ustrezno razbral pomen. Prav zato vsaka množica jezikovnih (in nejezikovnih) znakov še ni besedilo, ampak mora izpolnjevati osnovne kriterije besedilnosti: ū smiselnost (v besedilu lahko prepoznamo temo in sporočevalčev namen), ū logičnost in pomenska povezanost (sovisnost/koherentnost), ū slovnična povezanost (kohezivnost).

Ogrevanje 1. Opazujte znak in razmislite, kaj pomeni. Kaj vse vpliva na vaše razumevanje tega znaka?

3. Katero opozorilo v 2. nalogi je večkodno? 4. Obkrožite črke pred večkodnimi besedili. a) reklamni plakat b) slovarski sestavek c) strip č) kupoprodajna pogodba d) dokumentarna oddaja o živalih

5. Oglejte si zapise z družbenih omrežij in s ✓ označite, katerih kriterijev besedilnosti tvorci besedil niso upoštevali.

2. Oglejte si znake in odgovorite na vprašanji. SMISELNOST

PROSIMO, POČISTITE ZA SVOJIM LJUBLJENČKOM.

a) V čem se znaki razlikujejo? b) Katero opozorilo se vam zdi najučinkovitejše? Pojasnite.

BESEDILO Besedila lahko pošiljamo po slušnem ali vidnem prenosniku. Govorjena besedila so poslana in sprejeta po slušnem prenosniku, zapisana besedila pa po vidnem prenosniku. Besedila ustvarjamo z jezikovnimi znaki (besedne prvine), poleg tega pa lahko uporabimo tudi nejezikovne znake (nebesedne prvine, npr. fotografije, glasba). Besedilo iz zgolj jezikovnih ali nejezikovnih znakov je enokodno. Večina besedil je večkodnih. V njih pri oblikovanju besedilnega pomena součinkujejo jezikovni in nejezikovni znaki (npr. besedilo, ki vključuje fotografije, preglednice, grafe, videoposnetek).

170

LOGIČNA IN POMENSKA POVEZANOST

SLOVNIČNA POVEZANOST

Zdravo. Je na voljo kakšna frizerka za spenjanje 3 žensk – poroka, ki hodi na dom? Prodam posteljo, ki gre v omaro od Lenarta do Maribora. Hčerki bi rada plačala jahanje konja v okolici Lenarta ali telička.

6. Naštejte nekaj situacij, ko v šoli tvorite: ū enokodno besedilo, ū večkodno besedilo, ū govorjeno besedilo, ū zapisano besedilo.

7. Razmislite o svoji zmožnosti tvorjenja besedil. Dobro razumem enokodna besedila.

DA

NE

Dobro razumem večkodna besedila.

DA

NE

Z govornim nastopanjem nimam težav.

DA

NE

Raje tvorim zapisana kot govorjena besedila.

DA

NE

Moja besedila so logično in pomensko povezana.

DA

NE

Moja zapisana sporočila prijateljem so slovnično pravilna.

DA

NE

Iz mojih besedil je jasno razviden namen sporočanja.

DA

NE

171


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
SIJ 4-5 DU notranjost 2026_170-171 by Založba Rokus Klett, d.o.o. - Issuu