3. Pretvorite povedi iz premega v odvisni govor. Pazite na spremembe oseb, glagolskih časov in
Poročani govor
vprašalnic.
a) »Danes pri slovenščini pišemo test,« je rekel Tevž.
b) »Kdaj prideš na zabavo?« je vprašala Julija.
Ogrevanje 1. Preberite strip in pojasnite »nesporazum«.
c) »Ne morem verjeti, da je res!« je vzkliknila Naja.
č) »Pazite na luknjo!« je zavpil prijatelj.
d) »Ali mi boš pomagal pri pripravi govornega nastopa?« me je vprašala sestra. Ilustracija je v pripravi LOČILA V PREMEM GOVORU Dobesedni navedek lahko stoji pred spremnim stavkom ali za njim, lahko pa ga tudi razdeli na dva dela. Od položaja in vsebine spremnega stavka so odvisna tudi ločila. Spremni stavek lahko stoji pred dobesednim navedkom, npr.: Mija je vprašala: »Kako je bilo na koncertu?« Lana je odgovorila: »Odlično je bilo.« Lana je vzkliknila: »Odlično!«
Učimo se 2. Obkrožite povedi, v katerih je navedeno, kar je nekdo dobesedno izrekel. »Dobil bom kuščarja,« je rekel Tai.
Tai je rekel, da bo dobil kuščarja.
Mama je vprašala, kaj imaš za nalogo.
»Kaj imaš za nalogo?« je vprašala mama.
»Pazite!« je zaklical trener Peter.
Trener Peter je zaklical, naj pazijo.
PREMI IN ODVISNI GOVOR O tem, kar je nekdo povedal, lahko poročamo dobesedno ali povedano povzamemo v odvisnem stavku. Dobesedno poročamo s premim govorom, ki je zgrajen iz spremnega stavka in dobesednega navedka (npr. Tai je rekel: »Dobil bom kuščarja.« spremni stavek
dobesedni navedek
Spremni stavek lahko stoji za dobesednim navedkom, npr.: »Kako je bilo na koncertu?« je vprašala Mija. »Odlično je bilo,« je odgovorila Lana. »Odlično!« je vzkliknila Lana. Spremni stavek lahko stoji med dobesednim navedkom oz. velja za več povedi dobesednega navedka, npr.: »Lana,« je vprašala Mija, »a boš objavila kakšen posnetek s koncerta?« »Ne vem še,« je odgovorila Lana. »Nisem si jih še ogledala.« Pri pisanju z računalnikom največkrat uporabljamo sredinske narekovaje (» «) ali zgornje (″ ″), pri pisanju z roko pa dobesedni navedek vedno začnemo z narekovajem spodaj in zaključimo z narekovajem zgoraj („ “).
4. Odvisni govor pretvorite v premega. Pazite na pravilno rabo ločil. a) Manca je rekla, da danes ne more na trening.
Dobesedni navedek označimo z narekovaji. O povedanem največkrat poročamo z odvisnim govorom. V njem povedanega ne ponovimo dobesedno, ampak obnovimo oz. povzamemo s predmetnim odvisnikom (npr. Tai je rekel, da bo dobil kuščarja.). Ker je glavni stavek pripovedni, na koncu pišemo piko (npr. Julija je vprašala, katero snov pišemo pri kemiji.).
b) Profesor matematike nas je opomnil, naj ne pozabimo domače naloge.
c) Andraž je vprašal, ali lahko sedi pri oknu.
č) Brina je rekla, da si želi na koncert skupine MI2.
158
d) Sošolci so opozorili, da bodo zaradi zapore ceste zamudili na avtobus.
159