6. Obkrožite veznike v povedih in določite vrsto priredja. VRSTA PRIREDJA a) Moja prijateljica je končala srednjo poklicno šolo in se nato vpisala v program poklicno-tehniškega izobraževanja. b) Ni končala le srednje poklicne šole, ampak je zaključila tudi program poklicno-tehniškega izobraževanja.
PODREDJE Podredje je zveza neodvisnega (glavnega) in vsaj enega odvisnega stavka. Nadredne in odvisne stavke povezujemo s podrednimi vezniki ter jih ločimo z vejico (npr. V kino bom šel, ko se bom naučil matematiko.). Po odvisnem stavku se vprašamo kot po stavčnem členu. Podčrtamo ga enako kot stavčni člen (npr. Mentor je naročil, naj zamenjam zavorne ploščice. predmetni odvisnik podčrtamo kot predmet
c) Dijaki so zadovoljni s predstavitvijo, saj iz dvorane odhajajo nasmejani.
Osebkov (kdo ali kaj + povedek glavnega stavka)
č) Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu bi se lahko zaposlila, a se je odločila nadaljevati šolanje.
Kdor film režira, je odgovoren za njegovo kakovost. OSEBKOV ODVISNIK
d) Želela je postati strojna tehnica, zato je nadaljevala šolanje.
GLAVNI STAVEK
e) Ali bo Zoja nadaljevala šolanje ali pa se bo zaposlila. Predmetni (koga/česa, komu/čemu, koga/kaj, o kom/o čem, s kom/s čim + povedek glavnega stavka)
7. Vstavite ustrezni priredni veznik in napišite, katero priredje ste tvorili. Kjer je treba, vstavite tudi vejico. Uporabite veznike ampak tudi, saj, niti, a/ampak, zato. a) Šla je v trgovino
Spoznal je, da mu šport pomaga pri boljšem počutju.
ni ničesar kupila.
GLAVNI STAVEK
PREDMETNI ODVISNIK
Vrsta priredja: b) Deževalo je
smo odpovedali izlet.
Vrsta priredja: c) Ni vedel odgovora
je vseeno poskusil odgovoriti.
Vrsta priredja: č) Ne le da je pripravila govorni nastop o Aziji,
je skuhala še njihovo tradicionalno jed.
Vrsta priredja: d) Niti ni šel na hrib
se ni udeležil plavalnega tečaja.
Vrsta priredja: e) Pot je umazana in mokra, Vrsta priredja:
planinci prihajajo v dolino z blatnimi čevlji.
ODVISNIKI
Prislovnodoločilni ū krajevni (kje, kam, kod, od kod … + povedek glavnega stavka); Šel bom, kamor boš želel. ū časovni (kdaj, od kdaj, kako dolgo … + povedek glavnega stavka); Ko sem ga srečal po treh letih, je bil že zaposlen v uspešnem podjetju. ū vzročni (zakaj + povedek glavnega stavka); Razveselil sem se prijatelja iz osnovne šole, ker je v meni obudil prijetne spomine. ū načinovni (kako + povedek glavnega stavka); S profesorjem je govoril, kot da sta stara znanca. ū namerni (čemu, s katerim namenom + glavni stavek); V kino je odšel, da bi srečal simpatijo iz sosednjega bloka. ū pogojni (pod katerim pogojem + glavni stavek); Če bom imel odlične ocene, mi bo mama kupila nov računalnik. ū dopustni (kljub čemu + glavni stavek); Čeprav je konec tedna napovedano slabo vreme, se bomo odpravili v hribe.
Prilastkov (kakšen, kateri, čigav + jedro stavčnega člena) Košarkarski navdušenci spremljajo Luko Dončića, ki je eden od najslavnejših športnikov. GLAVNI STAVEK
PRILASTKOV ODVISNIK
Prilastkov odvisnik pogosto razdeli glavni stavek na dva dela. Vejico pišemo pred odvisnikom in za njim (npr. Razstava, ki je na ogled v kulturnem domu, je bila med dijaki dobro sprejeta).
146
147