3. Kaj izraža podčrtani stavek v povedi? Izbirajte med: zaporedje, nepričakovanost, nasprotje, izbiro, posledico, pojasnilo.
a) Ina je prebrala knjigo za domače branje in napisala podrobno obnovo. b) Ina ni le prebrala knjige za domače branje, ampak je napisala tudi podrobno obnovo. c) Ina je prebrala knjigo za domače branje, a ni napisala podrobne obnove. č) Ali bo Ina prebrala knjigo za domače branje ali pa ne bo mogla napisati podrobne obnove. d) Ina je prebrala knjigo za domače branje, zato je lahko napisala podrobno obnovo. e) Ina je gotovo prebrala knjigo za domače branje, saj je napisala podrobno obnovo.
PRIREDJE Priredje je zveza vsaj dveh enakovrednih (neodvisnih) stavkov. Pri določanju vrste priredja si pomagamo s pomenskimi razmerji med stavki in vezniki, ki stavke povezujejo (npr. Zvečer se dobiva s prijateljem in greva na koncert. Pri izpostavljenosti soncu moramo biti pozorni na uro, saj so UV-žarki najnevarnejši med 11. in 15. uro.). Ime priredja
Razmerje med deli
Vezniki
Vejica je/ni
vezalno
sočasnost ali zaporednost
in, ter, pa
vejice ni
Mina je gledala predstavitev delovanja elektromotorja in si zapisovala pomembne podatke.
ločno
možnost, izbira
ali, ali – ali, bodisi – bodisi
vejice ni
Pomagaj v kuhinji ali pa pograbi listje na dvorišču.
pojasnjevalno
utemeljitev, pojasnilo
saj, kajti, namreč, in sicer, in to, to je
vejica je
Pripravljen si na nastop, saj si ves teden vadil.
stopnjevalno
stopnjevanje oz. nepričakovanost hkratnega ali zaporednega dogodka
ne samo/le – ampak/temveč tudi tako – kakor tudi
vejica je pred drugim delom
Ni bil le odličen učenec, ampak je tudi rad pomagal sošolcem.
vejice ni
Niti ne dela niti ne hodi na zabave.
Razmislite, ali sta stavka v povedih v prirednem ali podrednem razmerju.
VEČSTAVČNE POVEDI Večstavčne povedi so zgrajene iz dveh ali več stavkov. Stavki, ki lahko stojijo sami zase, so neodvisni. Enostavčno poved sestavlja en neodvisni stavek (npr. Ina je prebrala knjigo za domače branje.). Kadar je poved zložena iz dveh ali več neodvisnih (enakovrednih) stavkov, govorimo o priredju. Medicinska sestra je bolniku prinesla zdravila. Izmerila mu je telesno temperaturo. neodvisni stavek
neodvisni stavek
Medicinska sestra je bolniku prinesla zdravila in mu izmerila telesno temperaturo. neodvisni stavek
Primer
neodvisni stavek priredje
Stavki, ki ne morejo stati sami in predstavljajo enega od stavčnih členov ali delov stavčnega člena glavnega stavka, so odvisni stavki. Po njih se lahko vprašamo z vprašalnicami za stavčne člene. Povedim, ki so zgrajene iz nadrednega (glavnega) in enega ali več odvisnih stavkov, pravimo podredja. Odvisnim stavkom krajše rečemo odvisniki.
ne – ne niti - niti protivno
nasprotje ali izvzemanje
a, toda, vendar, ampak, pa
vejica je
Naja bi se lahko zaposlila, a se je odločila nadaljevati šolanje.
posledično
posledica ali sklep
zato, torej
vejica je
Nal je končal program poklicno-tehniškega izobraževanja, torej je polnoleten. Jan je želel odpreti frizerski salon, zato je pridno varčeval.
V podredno zloženi povedi lahko določamo stavčnočlensko vlogo odvisnikov.
Sošolec je ugotovil, da je stikalo na vrtalniku pokvarjeno. neodvisni (glavni) stavek
odvisni stavek (predmetni odvisnik)
4. V povedih podčrtajte neodvisne stavke. a) Sošolka je zelo dobra pri matematiki, a ima težave pri zgodovini. b) Kdor veliko bere, ima boljši besedni zaklad. c) Ko bom opravila poklicno maturo, bom šolanje nadaljevala na fakulteti. č) Na praktičnem usposabljanju nisem pridobila le novih ročnih spretnosti, ampak sem spoznala veliko zanimivih ljudi. d) Ali bomo vsi delali hitreje ali pa bomo zamudili rok za dokončanje izdelkov. e) Čeprav se je stroj pokvaril, smo vseeno uspeli dokončati naročilo.
5. Obkrožite črke pred priredno zloženimi povedmi. a) Zaradi voznikove nepazljivosti je vozilo začelo zanašati. b) Voznik se je trudil obvladati vozilo, a ga ni mogel obdržati na cesti. c) Čeprav se je voznik trudil obvladati vozilo, ga ni mogel obdržati na cesti. č) Ker je bilo cestišče poledenelo, so imeli vozniki veliko težav z vožnjo. d) Vozniki so imeli težave z vožnjo, saj je bilo cestišče poledenelo. e) Cestišče je bilo poledenelo, zato so imeli vozniki težave z vožnjo. f ) Ko na cestah zavladajo zimske razmere, se zavemo pomena dobrih zimskih pnevmatik. g) Sneg, ki se oprijema vozišča, lahko povzroči zastoje. h) V višje ležečih krajih se sneg že oprijema vozišča in povzroča težave v prometu.
144
145