d) Zanima me, kateri motor je boljši.
e) Odločila sem se, v katero šolo se bom vpisala.
e) Ali si kje videl moje orodje?
f ) Oče ureja vrt.
f ) Upam, da bodo kmalu popravili moj računalnik.
g) Pred šolo pijem kavo.
g) Serviser mi je naročil, naj v prihodnje bolj pazim na tipkovnico.
h) Moj pes spi na kavču. i) Vsi vedo pravilni odgovor. j) Na ekskurzijo gremo v muzej.
TRDILNI IN NIKALNI STAVKI Stavki v vseh skladenjskih naklonih so lahko trdilni ali nikalni. Trdilne stavke zanikamo z nikalnico (ne) in osebno glagolsko obliko (npr. Podjetje gradi nove poslovne prostore. Podjetje ne gradi novih poslovnih prostorov.). Nekaterih glagolov ne zanikamo z nikalnico, ampak imajo posebno obliko (npr. hočem – nočem, moramo – ni nam treba, imaš – nimaš). Ob zanikanem glagolu stoji samostalnik v rodilniku (npr. Imam vročino. Nimam vročine.). Zanikamo tudi členke in nekatere zaimke (npr. Vse si pospravila. Ničesar nisi pospravila. Paket so že dostavili. Paketa še niso dostavili.). Način zanikanja
Primer
Primer: Sandi ni vesel. Sandi je žalosten. a) Sošolka ni zdrava. b) Tomaž, ne hodi hitro. c) Čaj ni topel. č) Profesorica ne govori tiho.
Z „ne“ + glagol Berem roman letošnje dobitnice kresnika.
Ne berem romana letošnje dobitnice kresnika.
Posebna oblika zanikanja za glagole biti, hoteti, imeti v sedanjiku Danes sem utrujen. Hočem gledati grozljiv film. Danes zvečer imam čas za pijačo.
Danes nisem utrujen. Nočem gledati grozljivega filma. Danes zvečer nimam časa za pijačo.
d) Petra ne sedi.
Pri zanikanju pazimo, da pišemo nikalnico ne ločeno od glagola (npr. ne bi, ne morem).
5. Zanikajte povedi.
V stavkih oz. povedih s členki ali prislovi zanikamo tudi te. Tudi moja prijateljica gre na maturantski izlet. Matematiko sem vedno vprašana prva.
Niti moja prijateljica ne gre na maturantski izlet. Matematike nisem nikoli vprašana prva.
Z zaimki Vsem verjamem.
Nikomur ne verjamem.
S protipomenkami. Tomaž je visok.
4. Napišite sopomenske zanikane povedi tako, da uporabite protipomenko, kot kaže primer.
a) Dijaki morajo napisati domačo nalogo. b) Jutri bom moral zgodaj vstati. c) Vsi moramo odgovoriti na razredničarkino vprašanje. č) Na preverjanju moraš rešiti vse dodatne naloge.
Tomaž je nizek.
d) Dijaki morajo med odmori ostati v učilnici.
Glagol morati zanikamo z ni treba (npr. Moram se naučiti glagolske čase. Ni se mi treba naučiti glagolskih časov.). V slovenščini lahko zanikamo več delov naenkrat. Večina tujih jezikov te možnosti nima.
Vsi vedno vsem vse verjamejo. – Nihče nikoli nikomur ničesar ne verjame.
BESEDNI RED IN ČLENITEV PO AKTUALNOSTI
3. Zanikajte povedi. a) Mehanik je dolil hladilno tekočino. b) Hočem se naučiti upravljati viličarja. c) Prepričan sem, da delam prav. č) Imam svoj frizerski salon. d) Jutri moram zgodaj vstati.
140
Besedni red v slovenščini ni točno določen, ampak je prost. Tvorci se lahko sami odločimo, kateri podatek bomo izpostavili. Pri tem upoštevamo, kateri podatek je prejemniku že znan in katerega želimo prikazati kot novega (npr. Razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice bo objavljen februarja./Februarja bo objavljen razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice.) Na začetek stavka navadno postavimo znan ali manj pomemben podatek, najaktualnejšega pa postavimo na konec povedi. Delu povedi z znanim podatkom rečemo izhodišče, delu z novim podatkom pa jedro. Delu stavka med izhodiščem in jedrom pravimo prehod. Razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice bo objavljen februarja . IZHODIŠČE
PREHOD
JEDRO
141