Glejte tudi SDZ Slovenščina in jaz 3, str. 12–14.
9. Dopolnite preglednico. STAVČNI ČLEN
BESEDNA VRSTA
Ljudska pripovedka o Petru Klepcu živi
Vsebina stavkov, intonacija in besedni red Ogrevanje 1. Besede uporabniški, prebrati, priročnik uporabite v stavkih tako, da boste: a) povedali, kaj se je zgodilo,
v srcu marsikaterega slovenskega otroka.
b) nekaj vprašali,
c) nekaj veleli,
č) izrazili željo.
10. Tvorite enostavčne povedi, v katerih bo imel samostalnik knjiga vlogo: a) predmeta:
b) osebka:
Učimo se VSEBINA (SKLADENJSKI NAKLON) IN INTONACIJA
č) levega prilastka v predmetu:
Glede na vsebino (skladenjski naklon) so lahko stavki (in povedi) pripovedni, vprašalni, velelni in želelni. S pripovednimi stavki povemo, kaj se je zgodilo (npr. Želim postati logistični tehnik.), z vprašalnimi sprašujemo (npr. Ali si želiš postati logistični tehnik?), z velelnimi nekaj zahtevamo (npr. Postani logistični tehnik.), z želelnimi pa izražamo željo (Rad bi postal logistični tehnik.). V večstavčni povedi je skladenjski naklon odvisen od glavnega stavka.
d) desnega prilastka v osebku:
Od skladenjskega naklona je odvisna izbira končnega ločila. Za vprašalnimi povedmi pišemo vprašaj (npr. Koliko stane popravilo?), za ostalimi pa piko (npr. Okvaro smo odpravili., Obkrožite pravilne odgovore., Rad bi dobro opravil poklicno maturo.) Klicaj pišemo za čustveno zaznamovanimi vzkličnimi povedmi (npr. Pazi!).
c) prislovnega določila:
Stavke izgovarjamo z različno končno intonacijo. Pripovedne in vprašalne stavke, ki se začenjajo z vprašalnicami na K ali Č (npr. kdo, česa, kaj), izgovarjamo s padajočo intonacijo. Z rastočo intonacijo izgovarjamo odločevalna vprašanja (pričakujemo odgovor z DA ali NE). Za velelne in želelne stavke je značilna vzklična intonacija. Nekončna intonacija je največkrat rastoča, izjemoma tudi padajoča.
2. Določite skladenjski naklon povedi. a) Dijaki so se udeležili predavanja o varstvu pri delu. b) Kdo je ugasnil klimatsko napravo? c) Ko bi le znal toliko kot mojster! č) Odprite knjige na strani 16.
138
139