6. Dvostavčne povedi strnite v enostavčne, kot kaže primer. Obiskovalci so bili razočarani, ker je bila predstava odpovedana. Obiskovalci so bili razočarani zaradi odpovedi predstave. Popravilo bo drago, ker je motor v slabem stanju.
Pri gradnji so uporabili nosilce, ki so bili prešibki za veliko obremenitev.
Prislovno določilo dopolnjuje povedek s podatki o okoliščinah dejanja/dogajanja. Oblika prislovnega določila ni odvisna od povedka. Odnosu med povedkom in prislovmim določilom rečemo primik. Prislovna določila podčrtamo s poševnimi črticami. V stavku je lahko več prislovnih določil. Glede na vrsto podatka v prislovnem določilu ločimo več vrst prislovnih določil. Po njih se vprašujemo z različnimi vprašalnicami. VRSTA PRISLOVNEGA DOLOČILA
ZNAČILNE VPRAŠALNICE
PRIMER
KRAJA
Kje? Kod? Kam? Od kod? Do kod?
V delavnici so zmontirali nov sistem hlajenja.
ČASA
Kdaj? Od kdaj? Do kdaj? Kako dolgo?
Pouk se začne ob osmih.
NAČINA
Kako? Na kakšen način?
Tehniki so nove meritve opravili zelo natančno.
Čeprav je bil pazljiv, je slaščičarju torta padla na tla.
VZROKA
Zakaj?
Zaradi nenehnih izpadov električne energije so morali prekiniti proizvodnjo.
Mentor je pazljivo opazoval, kaj počne vajenec.
POGOJA
Pod katerim pogojem?
Ob pridnem učenju noben predmet ni težak.
NAMENA
Čemu? S katerim namenom?
Šel je plavat.
DOPUSTITVE
Kljub čemu?
Kljub slabemu vremenu so pospravili pridelke.
Učitelji so se odločali, ali naj prepovedo uporabo mobilnih telefonov pri pouku.
Opazovali smo vulkanizerja, ko je montiral zimske pnevmatike.
Če ne bo poravnal obveznosti, naročnik ne bo mogel prevzeti projekta.
OSEBEK, PREDMET IN PRISLOVNO DOLOČILO V vlogi osebka, predmeta ali prislovnega določila lahko stoji beseda ali besedna zveza. Goli osebki, predmeti in prislovna določila so sestavljeni iz ene besede ali predložne besedne zveze, zloženi pa so iz priredne ali podredne besedne zveze (jedra in prilastka/prilastkov). Osebek dopolnjuje povedek s podatkom o tem, kdo ali kaj je vršilec dejanja. Beseda ali besedna zveza v osebku je v imenovalniku, zato se po njem lahko vprašamo z vprašalnico KDO ali KAJ in s povedkom. V stavku je lahko le en osebek. V slovenščini so pogosti tudi stavki, v katerih osebek ni izražen s posebno besedo, lahko pa ga prepoznamo iz osebne glagolske oblike v povedku (npr. Učili smo se spajkati.). Pacient potrebuje hitro oskrbo. goli osebek
Reševalec in zdravnik sta pritekla k ponesrečencu. priredno zloženi osebek
Hitra prva pomoč rešuje življenja. podredno zloženi osebek
Predmet dopolnjuje povedek s podatkom o tem, koga ali kaj dogajanje/dejanje v povedku zadeva. Po predmetu se vprašamo z vprašalnicami za sklone od rodilnika do orodnika in s povedkom. V stavku je lahko več predmetov.
Predložne besedne zveze, po katerih se lahko vprašamo z vprašalnicami za predmet in prislovno določilo, lahko določimo kot predmete ali prislovna določila. Obe rešitvi sta pravilni. Primer: Sneg sem odmetaval z rokami. S čim sem odmetaval sneg? Kako sem odmetaval sneg?
7. V besedilu podčrtajte osebke in povedke. Povorka je ob 11. uri krenila z železniške postaje v Rogaški Slatini. Ustavila se je v knežjem mestu in zaplesala številnim obiskovalcem. Pot so nadaljevali do Kopra. Tam so jih pričakali radostni Primorci.
8. Podčrtajte stavčne člene in njihove dele. a) Ljudska pripovedka o Petru Klepcu živi v srcu marsikaterega slovenskega otroka. b) V slovenskih gledališčih letos na odre postavljajo Cankarjevo dramo Hlapci, Molièrovega Tartuffa, Jančarjev roman In ljubezen tudi ter Linhartovega Matička. c) Krajani mesta Rogaška Slatina so v petek z veličastnim koncertom odprli letošnje zelo pestro poletno
Predložna zveza je predmet le, če se po njej ne moremo vprašati kot po prislovnem določilu.
dogajanje.
S frizerjem sem se posvetovala o barvanju las. S kom sem se posvetovala? O čem sem se posvetovala?
136
137