Glejte tudi SDZ Slovenščina in jaz 1, str. 50–54.
Vloga in položaj slovenščine Ogrevanje 1. Obkrožite slovenske državne simbole.
Tuji jezik se učimo v šoli (v Sloveniji npr. pri pouku angleščine ali nemščine), na tečajih, od prijateljev, na spletu ipd. Slovenščina je tuji jezik slušateljem na tečajih ali poletnih šolah slovenščine, za nekoga, ki v Sloveniji študira ali dela, pa je že jezik okolja. Slovenščino kot tuji jezik se je možno učiti tudi zunaj Slovenije: lahko se jo študira na nekaterih fakultetah po svetu, lahko se jo uči na tečajih, ki jih organizirajo slovenska društva po svetu, ipd.
4. Pogovorite se.
grb
zastava
Triglav
himna
ustava
lipov list
a) Ali ima lahko oseba dva prva oz. materna jezika? b) V čem se razlikuje učenje slovenščine kot prvega oz. maternega jezika od učenja slovenščine kot tujega jezika? c) Raziščite, za koga je v vašem razredu slovenščina prvi oz. materni jezik in za koga drugi jezik oz. jezik okolja. č) Ali bi v Sloveniji morali bolj spodbujati učenje slovenščine med priseljenci? Svoje mnenje utemeljite.
2. Obkrožite uradne jezike v Republiki Sloveniji. slovenščina
nemščina
italijanščina
madžarščina
angleščina
romščina
hrvaščina
Učimo se 3. Ustrezno povežite. Pogovorite se o primerih, pri katerih je možnih več rešitev. b) turist v Sloveniji č) pripadnik italijanske narodne skupnosti v Sloveniji d) potomec slovenskih izseljencev, ki živi v Avstraliji
Slovenščina je državni jezik Republike Slovenije, saj predstavlja Slovenijo kot samostojno državo. Je jezik, ki ga uporabljajo predstavniki države (npr. predsednik države, poslanci, vojska), kadar predstavljajo Republiko Slovenijo. V državnem jeziku sta napisani ustava in državna himna. Slovenščina je v Republiki Sloveniji tudi uradni jezik. Uradni jezik je tisti, v katerem poteka uradno oz. javno sporazumevanje, npr. na sodiščih, policiji, upravnih enotah. Slovenščina je jezik uradnih pisem in pogovorov, učni jezik v šolah, jezik policije, sodišč in drugih uradnih ustanov. Status uradnega jezika je urejen z ustavo in zakonom. V slovenščini so javni napisi (npr. prometne table, imena ulic, ustanov) in besedila, ki so objavljena v medijih. Na območjih, na katerih poleg Slovencev živijo tudi pripadniki italijanske oz. madžarske narodne skupnosti, sta poleg slovenščine uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina.
a) Slovenec v Sloveniji c) tujec na začasnem delu v Sloveniji
SLOVENŠČINA KOT DRŽAVNI IN URADNI JEZIK
Zanj je slovenščina prvi/materni jezik. Zanj je slovenščina drugi jezik/jezik okolja. Zanj je slovenščina tuji jezik.
e) pripadnik slovenske narodne skupnosti, ki živi na avstrijskem Koroškem
SLOVENŠČINA KOT PRVI JEZIK, DRUGI JEZIK ALI TUJI JEZIK
11. člen Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. (Ustava Republike Slovenije)
Za večino Slovencev je slovenščina prvi oz. materni jezik. To je jezik, ki se ga začnemo učiti v zgodnjem otroštvu. V njem razmišljamo, načrtujemo, čustvujemo, doživljamo in sanjamo ter se z njim najpogosteje sporazumevamo z drugimi ljudmi. Materni jezik najbolje obvladamo. Z njim izražamo tudi svojo narodno pripadnost. Za pripadnike narodnih skupnosti (italijanske in madžarske), priseljence in Rome, ki živijo v Sloveniji, je slovenščina drugi jezik oz. jezik okolja. V domačem okolju se običajno sporazumevajo v svojem maternem jeziku, v družbi, šoli, službi, v javnosti in pri urejanju uradnih zadev pa se sporazumevajo v slovenščini. Podobno velja za Slovence, ki živijo zunaj slovenskih meja. Tudi oni se morajo v tuji državi naučiti tamkajšnjega jezika, ki je zanje jezik okolja, četudi se doma ali z rojaki iz Slovenije sporazumevajo v slovenščini.
12
5. Zakaj je pomembno, da je status uradnega jezika opredeljen z ustavo? 6. Pojasnite, ali sta v Republiki Sloveniji madžarščina in italijanščina na območjih, na katerih živijo pripadniki narodnih skupnosti, tudi državna jezika.
13