VRSTE OBRAZIL
VRSTE TVORJENK
Obrazilo lahko v tvorjenki stoji pred besedotvorno podstavo (npr. pod-pomenka). Takšno obrazilo imenujemo predpona.
Nove tvorjenke nastanejo z različnimi besedotvornimi postopki: z izpeljavo, zlaganjem, s sestavljanjem, sklapljanjem, krnitvijo ali kombinacijo teh postopkov. Pri tem nastanejo vrste tvorjenk: izpeljanka, zloženka, sestavljenka, sklop, krn in mešana tvorba.
Obrazilo lahko v tvorjenki stoji za besedotvorno podstavo (npr. brat-ec). Takšno obrazilo imenujemo pripona. Obrazilo lahko v tvorjenki stoji med deli besedotvorne podstave (npr. avt-o-cesta). Takšno obrazilo imenujemo medpona.
TVORJENKE PREDPONA
MEDPONA
Zlaganje VRSTA TVORJENKE
PRIPONA
Novo besedo tvorimo iz enodelne besedotvorne podstave in pripone, npr. ta, ki riše à ris- + -ar à risar; majhna miza à miz- + -ica à mizica. Tvorjenka, ki nastane z izpeljavo, se imenuje izpeljanka.
3. V tvorjenkah podčrtajte obrazila in določite njihovo vrsto. VRSTA OBRAZILA
Izpeljava
Novo besedo tvorimo iz dvodelne besedotvorne podstave, ki jo združimo z medpono (najpogosteje z -e- ali -o-, redkeje tudi z -i-) ali z medpono in s pripono, npr.: italijanski in slovenski à italijansk- + -o- + -slovenski à italijansko-slovenski; tak, ki ljubi resnico à resnic- + -o- + -ljub- + -en à resnicoljuben.
luknjica
Tvorjenka, ki nastane z zlaganjem, se imenuje zloženka. Zloženke iz več samostalnikov imajo več naglasov (npr. kínodvorána, ávtocésta).
nadškof
Sestavljanje
rumenozelen
Novo besedo tvorimo iz enodelne besedotvorne podstave, ki ji dodamo predpono, npr.: preveč lep à pre- + -lep à prelep; skupni igralec à so- + -igralec à soigralec.
izpisati ogovor
Tvorjenka, ki nastane s sestavljanjem, se imenuje sestavljenka.
daljnogled gorivo protistrup učiteljica delovodja pračlovek debeluh dobrota picopek kitarist
Sklapljanje Novo besedo tvorimo tako, da več besed povežemo v novo besedo brez obrazila, npr. se ve, da à se- + -ve- + -da à seveda; štiri in dvajset à štiri- + -in- + -dvajset à štiriindvajset. Tvorjenka, ki nastane s sklapljanjem, se imenuje sklop. Večino sklopov pišemo skupaj z izjemo glavnih števnikov nad sto, stotic in besede tisoč ter izbirno sklopov s koli (npr. kadarkoli in kadar koli). Sklopi so večinoma večnaglasnice. Krnitev Nova beseda nastane tako, da izpustimo del besede, npr. Timotej à Tim. Tvorjenka, ki nastane s krnitvijo, se imenuje krn. Najpogosteje krnimo lastna imena. Mešana tvorba Nova beseda nastane z uporabo več besedotvornih postopkov – s sočasno krnitvijo in sklapljanjem ali s krnitvijo in z izpeljavo, npr. Narodna in univerzitetna knjižnica à NUK.
118
119