Glejte tudi SDZ Slovenščina in jaz 2, str. 19–21.
Netvorjenke in tvorjenke Ogrevanje 1. Prevzetim besedam pripišite svoj predlog slovenske sopomenke. Pomagate si lahko tudi s portalom Fran (v spletni iskalnik napišite: Fran ustreznice).
Učimo se 4. V besedah določite končnice. a) komedija
d) tipka
b) komediograf
e) tipkovnica
c) miš
f ) všeč
č) miška
g) všeček
PREDLOG(I) SLOVENSKE SOPOMENKE ghostati hejter junk food pirsing spoiler teambuilding up to date vejp woke zoomer
2. V besedah obkrožite koren. planinski čebelnjak odpisati sesalec mizica svetovni
3. Besedam določite koren in pripišite tri besede, ki spadajo v isto besedno družino. a) prevoznik
NASTAJANJE NOVIH BESED Zaradi sprememb v svetu in družbi se spreminja tudi jezik. Nenehno smo priča nastanku novih predmetov, pojavov in postopkov, zato tvorimo nove izraze. Nove besede nastajajo: ū s prevzemanjem iz drugih jezikov; sčasoma pride do nečesa od naštetega v 2., 3. in 4. alineji, kar vodi v nadomestitev prevzete besede z domačo; ū z dodajanjem novih pomenov že obstoječim besedam (npr. (računalniška) miška); ū s tvorjenjem iz domačih besed (npr. tiskalnik); ū s tvorjenjem iz prevzetih besed (npr. googlati/guglati). Netvorjenke in tvorjenke Besedišče slovenskega knjižnega jezika je sestavljeno iz netvorjenih besed (npr. miš) in tvorjenih besed (npr. miška). Pregibne netvorjenke ali korenske besede so zgrajene iz korena in končnice. Koren besede (npr. -miš-) je osnovni del besede, ki je skupen vsem besedam iz iste besedne družine (npr. miška, mišji, mišnica). Končnica je del besede s slovničnim pomenom – izraža spol, sklon, število, glagolsko osebo besede, npr. ū miš-o (ženski spol, ednina, imenovalnik), ū dežj-a (moški spol, ednina, rodilnik), ū bere-va (2. oseba, dvojina, sedanjik). Če netvorjenke niso pregibne, nimajo končnice, npr. tam, pred, ker, hej. Tvorjenke nastajajo iz besed in besednih zvez, in sicer tako, da se del besede ali besedne zveze ohrani, del pa se pretvori v obrazilo (npr. majhna miš à miška). Ohranjeni del se imenuje besedotvorna podstava (npr. miš-), preostali del pa se pretvori v besedotvorno obrazilo (npr. -ka).
b) hodulje
b
tvorna podst av edo s a e
c) prikazati č) kolesar d) dež
112
majhna miš
miš- + -ka obrazilo
113