2. Povedi smiselno dopolnite: a) s krajevnimi prislovi
PREDLOGI
Nisem smela dolgo ostati
.
Predlogi so besede, ki poimenujejo razmerja med prvinami stvarnosti in stojijo pred samostalnikom oz. pred samostalniško besedno zvezo (npr. na omari, na visoki omari). Vplivajo na sklon samostalnika, pred katerim stojijo. Večina predlogov se veže z enim sklonom (npr. Prišli smo iz Italije. IZ – rod.), nekateri pa se vežejo z dvema (npr. Gremo v Italijo. v – tož.; Bili smo v Italiji. v – mest.).
smo se odpravili šele ob devetih. Ali znaš priti
?
Predloge z drugimi besedami povezujemo v t. i. predložne zveze. Z njimi poimenujemo okoliščine: ū prostor oz. kraj (npr. do ceste, na most, pri dežurnem, po svetu); ū čas (npr. med odmorom, na počitnicah, do jutra); ū način (npr. po slovensko, do solz); ū vzrok (npr. iz trme, z lahkoto).
b) s časovnimi prislovi praznoval rojstni dan.
Tjaš je
so sosedje postavljali majsko drevo. Boš
prišla k meni? Zapomnimo si: predlog v beremo podobno kot u. Beremo ga tako kot večino predlogov – povezano z besedo, ki sledi (npr. v trgovino → [utrgovino], v redu → [uredu]).
c) z načinovnimi prislovi jo je potrepljal po rami. Upam, da tega nisi naredil
.
Prišel je in
5. Vstavite predlog z/s oziroma k/h.
zaloputnil z vrati.
a) Primož Trubar je imel težave
3. Dopolnite preglednico z manjkajočimi stopnjami načinovnih prislovov. Osnovnik
Primernik
b) Ali imaš težave Presežnik
zanesljivo bolje najhitreje
rodilnikom.
tožilnikom?
c) Pri učenju sem si pomagal
Slovnico na kvadrat.
č)
njegovo razlago sem zadovoljna.
d)
profesorju sem šel na pogovorno uro.
e) Poklicali so me
gospe ravnateljici.
6. Podčrtajte ustrezni predlog. Pomagajte si s Slovenskim pravopisom.
uspešno
KAM greš?
OD KOD prihajaš?
v / na Madžarsko
iz / z Madžarske
v / na Šempeter
iz / z Šempetra
v / na Norveško
iz / z Norveške
v / na Bali
iz / z Balija
v / na Primorsko
iz / s Primorske
v / na Mangart
iz / z Mangarta
Nekoč sem trikrat poskušal oditi od doma, ker sem verjel, da bom nekje našel boljši svet in nove priložnosti.
v / na Krško
iz / s Krškega
Tam, kjer sem odraščal, je bilo vse znano in varno, a ven me je vabil neznani svet. Marsikje sem slišal zgodbe o
v / na Dunaj
iz / z Dunaja
tem, kako je življenje v tujini lažje in bolj zanimivo, a nihče mi ni povedal, kako težko je zapustiti vse, kar ti je
v / na Ptuj
iz / s Ptuja
zanimiveje najgloblje
Zmoremo več 4. Podčrtajte prislove.
domače. Ko sem končno odšel, sem spoznal, da pot ni vodila k sreči, saj sem jo zaman iskal med tujimi ljudmi in kraji. Močno sem si želel, da bi našel mir in zadovoljstvo, a sem ugotovil, da tega ne prinese kraj, temveč srce. Zdaj vem, da je marsikje lepo, a doma je najlepše.
Države, ki se končajo na -ski/-ški, imajo v mestniku dve obliki. Kje ste bili na počitnicah? Na Hrvaškem. O čem se pogovarjate? O Hrvaški. V rodilniku uporabljamo predlog iz. Prihaja iz Hrvaške.
100
101