Glejte tudi SDZ Slovenščina in jaz 1, str. 31–36.
Učimo se
Jezikovne zvrsti
KNJIŽNI JEZIK, POGOVORNI JEZIK IN NAREČJE
Ogrevanje 1. Oglejte si ilustracije, preberite besedila v oblačkih in opazujte jezik govorcev. Katero jezikovno zvrst uporabljajo?
Ivan, prnes mi nov firtuf iz lajzlca. Aržet se mi je strgu.
Sporazumevamo se v različnih družbenih vlogah, npr. kot dijakinja/dijak, uslužbenka/uslužbenec, hči/sin. Pri tem izbiramo različne jezikovne zvrsti. V uradnih oz. formalnih okoliščinah izberemo knjižni jezik, v manj formalnih pogovorni jezik, narečje pa uporabimo večinoma v domačem okolju. Svojo sporazumevalno zmožnost razvijamo vse življenje. Bolj kot jo razvijemo, laže prehajamo med zvrstmi in se prilagajamo različnim sporazumevalnim okoliščinam. Z izbiro ustrezne jezikovne zvrsti pokažemo tudi svojo jezikovno kultiviranost. Najprej se naučimo svoj narečni govor. Usvojimo ga v domačem okolju in ga uporabljamo v sporazumevanju z govorci iz istega okolja. V narečju največ govorimo, občasno pa ga tudi zapisujemo, npr. v literarnih delih, popevkah, filmih, oglasih; v narečju si lahko tudi dopisujemo z ljudmi, ki ga razumejo.
Orogeneza je geološki proces nastajanja gorovij in je posledica tektonskih premikov zemeljskih plošč.
Slovenščina je narečno zelo razcepljena, saj poznamo skoraj 40 narečij. V slovenskem jezikovnem prostoru je sedem večjih narečnih skupin: panonska, štajerska, koroška, gorenjska, primorska, rovtarska in dolenjska. Jezikoslovci proučevanju narečij posvečajo posebno pozornost, saj tako veliko spoznajo o slovenščini in njenem razvoju. Narečja so predstavljena v narečnih slovarjih in narečnih besedilnih zbirkah. V sproščenih, manj formalnih okoliščinah se sporazumevamo v pogovornem jeziku. Pri tem smo pozorni na knjižna pravila, a jih ne upoštevamo dosledno, saj si predvsem želimo vzpostaviti sproščen odnos. Pogovorni jezik je pokrajinsko obarvan, odvisen pa je tudi od naše starosti, izobrazbe, izkušenj. Uporabljamo ga vse življenje, a se spreminja glede na naše družbene vloge in dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo. Pogovorni jezik slišimo v praktičnem sporazumevanju v zasebnih okoliščinah, pogosto pa se pojavlja tudi v medijskih besedilih (npr. v pogovornih oddajah) in umetnostnih besedilih (npr. v gledaliških predstavah, filmih). Pogovorni jezik pišemo predvsem v digitalnem okolju, npr. v klepetalnicah, pri neuradnem dopisovanju na družbenih omrežjih in v SMS-ih.
To je ful red flag.
Ej, tip me že tri ure seena.
Posamezniki, ki jih povezuje skupni interes ali strokovno področje, se v manj formalnih okoliščinah med seboj pogovarjajo v žargonu. To je pogovorni jezik, za katerega so značilni neknjižni strokovni izrazi, t. i. žargonizmi (npr. kuplunga, šajba, šefla, majzl). Žargon lahko v posameznih krajih temelji tudi na narečju. Poseben tip pogovornega jezika je sleng, jezik določenih starostnih skupin. Najbolj znan je mladostniški sleng. Zanj so značilni slengizmi (npr. fejkati, suportati, seenati), ki jih mladi prevzamejo (in prilagodijo) iz tujih jezikov ali naredijo na novo. Sleng zaznamuje tudi velika uporaba kletvic in drugih čustveno zaznamovanih besed. Ker so mladi pri iskanju novih izrazov zelo inovativni, se sleng hitro spreminja. V skupinah mladih iz istega okolja oz. kraja lahko sleng temelji tudi na narečju.
2. S ✓ označite, katero jezikovno zvrst bi uporabili, če bi se znašli v navedenih okoliščinah. Knjižni jezik S simpatijo si dopisujete na družbenem omrežju. Pogovarjate se s starejšo sosedo. S sodelavko se pogovarjata o strokovni temi. Prijatelju z drugega konca Slovenije pišete e-pošto. Dajete izjavo za lokalno televizijo. Sošolcu pripovedujete o nogometni tekmi. S starši se pogovarjate o družinskem izletu. Na odru povezujete proslavo ob dnevu državnosti. 6
Pogovorni jezik
Narečje
Sleng
Žargon
V formalnih okoliščinah uporabljamo knjižni jezik. Zanj veljajo natančno določena pravila, ki so napisana v slovnici in pravopisu. V stik s knjižnim jezikom pridemo že v otroštvu, npr. s poslušanjem pravljic, z gledanjem otroških oddaj, učimo pa se ga vse življenje. Sistematično ga začnemo spoznavati v šoli. Besedila v knjižnem jeziku razumemo vsi Slovenci (čeprav ga ne obvladamo v enaki meri), zato ima tudi povezovalno vlogo. Prav zaradi njegove univerzalnosti je pomembno, da se ga čim bolje naučimo, saj bodo tako naša sporočila razumljiva najširšemu krogu naslovnikov. Besedila v knjižnem jeziku najdemo npr. v medijih, strokovnih in literarnih delih, uradovalnih besedilih, zakonih. Ko govorimo v javnih in zasebnih formalnih položajih, se v skladu s svojo zmožnostjo približamo pravilom knjižnega jezika. Kadar knjižni jezik zapisujemo, upoštevamo slovnična in pravopisna pravila. Čeprav so pravila knjižnega jezika natančno opisana, se spreminja tudi ta zvrst jezika, zato se dopolnjujejo in prenavljajo jezikovni priročniki. V šolah je knjižni jezik učno načelo. To pomeni, da naj bi ga vsi učitelji in učiteljice, učenci in učenke, dijaki in dijakinje uporabljali pri vseh predmetih. 7