1 ZGODOVINA
6.
Zgodovinski čas in prostor
Kateri od virov na str. 15 nam daje bolj zanesljive podatke o podobi koliščarskega naselja? Utemelji svoj odgovor. Za presojo o zanesljivosti obeh virov uporabi vprašanja na rdeči kartici.
Zakaj potrebujemo koledar
Zanesljivost pisnega zgodovinskega vira zgodovinar preverja z naslednjimi vprašanji:
Kdaj se je dogodek zgodil, je za zgodovinarja pomemben podatek. Dogodka ne moremo razumeti, če ga ne »postavimo« v določen čas. Vedno ga ocenjujemo z upoštevanjem časa, v katerem se je zgodil. V času se orientiramo s pomočjo koledarjev, ki leto razdelijo na dneve, tedne in mesece. Povedo nam, kateri dan je danes. Prve koledarje so ljudje izdelali v času prvih civilizacij pred okoli 5000 leti. Izdelali so jih tako, da so opazovali gibanje nebesnih teles, predvsem Lune in Sonca. Da so jih uskladili z astronomskimi letnimi časi , so jim dodajali ali odvzemali mesece in dneve.
Kdo je avtor vira? Kdaj je bil vir napisan? Kakšno vlogo pri dogodku, ki ga vir opisuje, je imel avtor? S kakšnim namenom je bil vir napisan? Komu je bil vir namenjen? So podatki, ki jih avtor navaja, točni? Ali se podatki iz vira ujemajo s podatki iz drugih virov?
1. a.
Premisli in reši nalogo. Koliko mesecev, tednov in dni ima leto?
b.
MESECEV: TEDNOV: DNI: V preteklosti so ljudstva mesece poimenovala po značilnostih posameznega meseca. Zapiši manjkajoča staroslovenska imena mesecev tako, da jih izbereš med spodaj navedenimi.
Kako je vir napisan: nevtralno, pristransko, čustveno? Česa avtor vira ne pove? Zgodovinarji med zgodovinskimi viri najdejo tudi ponaredke – vire, ki niso pristni. Ponaredek je predmet ali zapis, ki je bil namenoma narejen z namenom zavajanja. Zgodovinarji s posebnimi metodami preverjajo, ali je vir pristen (neponarejen ali originalen) ali ponarejen.
JANUAR
Zdaj vem • Zgodovinski viri so ostanki, ki so jih zapustili ljudje v preteklosti. • Zgodovinske vire hranimo v muzejih, arhivi, knjižnicah; mnogi se nahajajo tudi na prostem v naravi. * Poznamo različne vrste zgodovinskih virov: materialni, pisni, ustni in avdio-vizualni zgodovinski viri. Zgodovinski viri so danes dostopni tudi v digitalni obliki. * Zgodovinske vire delimo tudi na primarne in sekundarne zgodovinske vire. * Vsi zgodovinski viri niso enako zanesljivi. Najbolj zanesljivi so materialni viri, najmanj pa ustni viri. Pojasni krepko označene pojme v povzetku Zdaj vem.
16
Raziskujem z viri Oceni zanesljivost zgodovinskega vira, ki si ga uporabil za zgodbo o preteklem dogodku svojih staršev ali starih staršev (pri dejavnosti na str. 11). Za oceno zanesljivosti vira uporabi vprašanja na rdeči kartici. Raziskujem digitalno Na spletni strani Muzeji in galerije mesta Ljubljane poišči povezavo »Kdo so muzejski strokovnjaki?«. Razišči, kaj v muzeju počnejo konservatorrestavrator, kustos in dokumentalist. Preizkusiš se lahko tudi v reševanju nalog na spletni strani. https://mgml.si/sl/programi/programisole/ucno--gradivo-muzejskistrokovnjaki/ Uporabi vprašanja na vijolični kartici in oceni zanesljivost navedenega digitalnega vira.
MAREC
prosinec
` Pomisli, zakaj ljudje izdelujejo in prodajajo ponaredke. Ponovim 1. Katere ustanove hranijo zgodovinske vire? 2. Katere vrste virov poznamo? Naštej nekaj primerov za vsako vrsto. 3. Analiziraj pisne vire na str. 9, 10 in 15. Ugotovi, ali so primarni ali sekundarni. S pomočjo rdeče kartice preveri, ali so zanesljivi. 4. Kateri zgodovinski viri so najbolj zanesljivi in kateri najmanj? Razmislim 1. Zakaj je pomembno, da ohranimo zgodovinske vire? 2. Kako zgodovinar preverja zanesljivost zgodovinskih virov? 3. Zakaj nastajajo ponaredki?
FEBRUAR
MAJ
JUNIJ
NOVEMBER
DECEMBER
mali traven
JULIJ
AVGUST
mali srpan
veliki srpan
kimavec
APRIL
rožnik
SEPTEMBER
svečan
OKTOBER
gruden listopad
sušec
veliki traven
vinotok
Julijanski koledar Poimenovan po rimskem državniku Juliju Cezaru, ki je živel pred okoli 2000 leti. Leto je štelo 365 dni in je imelo vsaka štiri leta dodaten dan (prestopno leto). Gregorijanski koledar Poimenovan po papežu Gregorju XIII., ki ga je uvedel leta 1582. Ta koledar uporabljamo še danes. Pri določanju časa so nam v pomoč časovne enote desetletje, stoletje in tisočletje. • Desetletje je deset (10) let. • Stoletje je sto (100) let ali deset desetletij; krajši zapis: stol. • Tisočletje je tisoč (1000) let ali deset stoletij; krajši zapis: tisoč.
Kako merimo čas Pri raziskovanju, kdaj se je dogodek zgodil, je pomemben podatek, kako so v času dogodka šteli leta. Različne kulture so v preteklosti leta preštevale zelo različno. Začetek štetja let so povezali s pomembnim dogodkom v njihovi zgodovini. Danes je v večini dežel po svetu (tudi v Sloveniji) uveljavljeno krščansko štetje let. To štetje let se
Slovarček
astronomski letni časi − obdobje med enakonočjem (čas, ko sta dan in noč enako dolga povsod na Zemlji) in Sončevim obratom (čas, ko sta dan ali noč najkrajša ali najdaljša)
17