2 PRAZGODOVINA
O dogajanju in življenju v času kamene dobe ter dobe kovin na današnjem slovenskem ozemlju pričajo arheološke najdbe. Ker takratni prebivalci niso poznali pisave, njihovih zapisov nimamo. Na slovenskem ozemlju je bil čas prazgodovine daljši kot na Bližnjem vzhodu; trajal je vse do konca 1. tisočletja pr. n. št./pr. Kr. (do prihoda Rimljanov). Na zemljevidu so označena glavna arheološka najdišča, ob njem pa so predstavljene najpomembnejše najdbe.
Potočka zijalka Koščena šivanka je eden od najstarejših dokazov o poznavanju spretnosti šivanja oblačil v Evropi. Stara naj bi bila od 33.000 do 36.000 let.
To je prava velikost neandertalčeve piščali (11,4 cm).
Drulovka Okrogle keramične zajemalke z dulcem za lesen ročaj so morda služile za zajemanje hrane.
Posočje V Kobaridu so v grobovih našli keltske predmete iz mlajše železne dobe: meče, sulice, ščitne grbe, orodje, nakit in konjsko opremo.
Kobarid
Današnje slovensko ozemlje je bilo poseljeno že v starejši kameni dobi. V mlajši dobi se je število prebivalcev in naselij povečalo. Najbolj živahno pa je bilo dogajanje v času dobe kovin. Zelo znane so najdbe iz nekdanjih koliščarskih naselij na Ljubljanskem barju iz železnodobnih naselij na Dolenjskem. Na Dolenjskem se je zaradi svoje prehodne lege in predvsem nahajališč železove rude razvila najpomembnejša in najmočnejša kultura v času železne dobe na današnjem slovenskem ozemlju.
Nevlje Poleg mamutovega okostja so raziskovalci našli tudi praskalce in ognjišče, kar priča o tem, da je tu nekoč bival kamenodobni človek.
Novo mesto Ogrlice, sestavljene iz steklenih jagod različnih oblik, barv in velikosti so značilne najdbe železne dobe na območju Dolenjske; tu je bilo je največje središče steklenih jagod iz železne dobe na svetu.
Vače Situla z Vač je najbolj znana najdba na današnjem slovenskem ozemlju iz železne dobe. Okrašena je z upodobitvami dogodkov iz življenja takratnih ljudi. Situle so bile vedrice – posode, iz katerih so stregli pijačo pri obrednih slavjih.
To je prava velikost situle z Vač (23,8 cm).
Prazgodovinske najdbe na današnjem slovenskem ozemlju
Novo mesto Najdene so bile številne bronaste fibule – zaponke, s katerimi so ženske spenjale obleko. Divje babe Neandertalčeva piščal iz medvedje kosti, stara približno 60.000 let. Velja za najstarejše najdeno glasbilo na svetu.
46
Betalov spodmol Je najpomembnejše najdišče starejše kamene dobe pri nas. Tu so bila odkrita kamnita orodja, kurišča in ostanki lovskega plena.
Ljubljansko barje/koliščarji Kolo z vrtljivo osjo so pred 5200 leti koliščarji uporabljali za vozove. Uvršča se med najstarejše lesene najdbe te vrste v Evropi in na svetu. Najdeno je bilo tudi bakreno in bronasto orodje in orožje.
Bakrena posoda koliščarjev
47