2 PRAZGODOVINA
4.
Analiziraj vir o Keltih, ljudstvu iz mlajše železne dobe.
6.
S čim so trgovali v dobi kovin? Zapiši nekaj primerov. Od kmetov so odkupili:
»Naselitev Keltov na sedanjem slovenskem ozemlju, /…/ pomeni mejnik med halštatsko in latensko dobo, saj je povzročila velike kulturne spremembe. /…/ … Nova naselja so bila postavljena v dolinah. Temeljito se je spremenila oborožitev. Za halštatske bojevnike značilne bojne sekire je zamenjal keltski dvorezni meč v železni nožnici, bronaste halštatske čelade v obliki klobuka pa železne keltske čelade z zatilnim ščitnikom in z naličnicama. Keltski bojevnik je imel poleg meča običajno še eno sulico in lesen ščit, okovan z železno ščitno grbo.«
Od obrtnikov so odkupili:
(Vir: Dragan Božič, Kelti na sedanjem slovenskem ozemlju, http://www.delo.si/druzba/znanost/kelti-nasedanjem-slovenskem-ozemlju.html, 17. 9. 2025)
a. b.
V dobi kovin so se ljudje začeli deliti v skupine ali sloje. Takšno družbo imenujemo razslojena družba. Družbene skupine so bile:
Po čem so bili znani Kelti? V viru podčrtaj kovinske izdelke.
Kako je odkritje kovin spremenilo življenje ljudi Odkritje kovin je močno vplivalo na življenje takratnih ljudi. Spremembe so se uveljavile postopoma v več tisoč letih. 5.
1.
• najbogatejši in najvplivnejši ljudje • odločali so o pomembnih zadevah, vodili vojsko in imeli vpliv tudi na verske odločitve
2.
• obrtniki, trgovci in kmetje • niso smeli odločati o pomembnih stvareh v družbi
3.
• niso bili svobodni (pogosto vojni ujetniki) • delati so morali za druge in niso imeli nobenih pravic
Pri vsakem opisu poimenuj posledico odkritja kovin. Posledice odkritja kovin so bile: 1.
2.
• Obrtniki, kot so bili rudarji, drvarji, oglarji, talilci rude, livarji in kovači, • Ti obrtniki so opustili delo na kmetiji. iPreživljali so se le s pridobivanjem ali obdelavo kovin.
Kakšen nakit so v dobi kovin nosili bogati ljudje? Analiziraj spodnja vira in odgovori na vprašanja.
• Obrtniki so višek svojih izdelkov zamenjali (prodali) za hrano. • To je bila prva oblika trgovanja. Poimenujemo jo menjalna trgovina, ker se je blago menjalo za blago. S trgovino se je pojavil nov poklic – trgovec. • Kasneje se je pojavila denarna trgovina. • Z denarno trgovino so začeli uporabljati denar, ki je bil sprva nek poseben predmet – na primer školjke ali zrna zlata. Pozneje so kot denar začeli uporabljati kovance.
3.
Družbe, ki so znale obdelati kovine, so lahko uspešneje branile svoje ozemlje ali celo osvajale tuja ozemlja. Velik pomen je dobila vojska.
4.
Posamezne družine so si prisvojile dele posesti, živine in orodja, ki so bili prej skupna last rodovne skupnosti. Če nekaj pripada le eni osebi ali družini, temu pravimo zasebna (ali privatna) lastnina.
` Trgovski stiki med oddaljenimi kraji so omogočali izmenjavo znanja. Razmisli, kakšne so bile posledice izmenjave znanja.
42
7.
Pripadnice višjega sloja dolenjskih skupnosti so pokopavali v razkošnih opravah z bogatim /…/ nakitom. Izjemen je bil nakit iz zlate pločevine, ki so ga premogle le pripadnice najvišjega družbenega sloja in ženske s pomembnim položajem v skupnosti. Čas izdelave predmetov: pozno 7. ali 6. stoletje pr. Kr. (Prirejeno po: https://www.nms.si/si/zbirke/znamenitipredmeti/11007-Zlati-nakit-stiske-kneginje. Pridobljeno 10. 9. 2025.)
a.
Kje so našli navedeno najdbo?
b.
Iz katere kovine je bil izdelan nakit?
c.
Iz katerega tisočletja je najdba?
č.
V katero dobo kovin spada najdba?
d.
Pomisli, ob kakšnih priložnostih si je omenjena ženska nadela ta dragoceni nakit.
e.
Ali danes še vedno izdelujemo nakit iz te kovine? Ga lahko kupimo vsi?
43