ALI VEŠ?
Vzroki za spremembe v prostoru so bili različni: odločitev voditeljev držav, vojne, kulturne in verske spremembe. Spremembo v prostoru lahko povzročijo tudi potresi, poplave, vulkani ali druge naravne nesreče.
Kako se je v preteklosti spreminjal prostor
Dogodke iz preteklosti ne ocenjujemo le po času, ampak tudi po prostoru, kjer so se zgodili. Ko pogledamo v zgodovino, lahko opazimo, da so se spreminjale meje
držav. Ko so ljudje zapustili nekatera naselja, so ta propadla. Kasneje so si zgradili nova. Spreminjali so podobo starih naselij.
Prostor je tako kot čas pomemben za razumevanje zgodovine. Prostor se je skozi čas spreminjal.
• Spremembe v prostoru lahko opazimo na slikah.
• O njih obstajajo zapisi v pisnih virih.
• Spremembe v prostoru lahko preučujemo na zemljevidih in katastrih .
Gertrude Bell, kraljica puščave
Gertrude Bell (1868–1926) je bila raziskovalka, arheologinja in pisateljica, ki jo pogosto imenujejo kar »ženski Indiana Jones«.
Raziskovala je arheološka najdišča v današnjm Izraelu, Siriji in Iraku. O svojih potovanjih in odkritjih je napisala več del.
RAZISKUJ
Ljubljana pred 2000 leti Ljubljana pred 600 leti Ljubljana danes
` Katere razlike lahko opaziš med različnimi obdobji mestne zgodovine?
` Katere značilnosti pa so ostale enake?
Ponovim in razmislim
1. Čemu služi koledar?
2. Katero štetje let uporabljamo danes v večini držav?
3. Zakaj so se v zgodovini pojavila različna štetja let?
4. Katero tisočletje in stoletje je danes?
5. Naštej zgodovinska obdobja v časovnem zaporedju od nastarejšega do najmlajšega.
6. Navedi nekaj primerov spreminjanja zgodovinskega prostora.
Zdaj vem
Raziskujem z viri
Razišči zgodovino svojega kraja. Kateri pomembni dogodki so se zgodili in kdaj?
Dogodke in letnice prikaži na časovnem traku. Izberi različne, a zanesljive vire. Pomagaš si lahko tudi z zgodovinskim atlasom. Časovni trak lahko izdelaš tudi s pomočjo digitalnih orodij.
• Koledarji so pomembni, z njihovo pomočjo se orientiramo v času.
• Danes večina držav uporablja krščansko štetje let, ki se začne z letom, ki so ga določili kot leto rojstva Jezusa Kristusa. Čas pred tem letom zapisujemo kot čas pred Kristusom (pr. Kr.) ali pred našim štetjem (pr. n. št.). Čas po tem letu pa kot čas po Kristusu (po Kr.) ali naše štetje (n. št.).
• Preteklost človeštva razdelimo na zgodovinska obdobja: prazgodovino, stari vek, srednji vek, novi vek, novejšo in sodobno zgodovino.
• Spremembe v prostoru lahko opazimo na slikah ali jih proučujemo na zemljevidih in katastrih. O njih obstajajo zapisi v pisnih virih.
Slovarček
kataster − popis zemljišč in stavb
Gertrude se je rodila v bogati angleški družini, v kateri so spodbujali izobraževanje. Bila je odlična študentka zgodovine na fakulteti na Oxfordu. Oče jo je poslal k stricu v Perzijo (današnji Iran). Tam sta se prebudili njena radovednost po raziskovanju dežel na Bližnjem vzhodu ter želja po odkrivanju arheoloških zakladov iz časa prvih civilizacij. Pri tem ji je pomagalo znanje jezikov.
Govorila je nemško, francosko, turško, arabsko in perzijsko.
Svoje raziskovanje na območjih današnjih držav Izraela, Sirije, Turčije in Iraka je začela na začetku 20. stoletja. Takrat so se z raziskovanjem puščave in arheoloških najdb ukvarjali predvsem moški. Skoraj trideset let je popisovala arheološka najdišča in najdbe na Bližnjem vzhodu. Opisovala je tudi tamkaj živeča plemena in kulture ter izdelovala zemljevide tamkajšnjih dežel. Ob spremstvu domačih vodičev je s konji in kamelami po neoznačenih puščavskih poteh prepotovala na tisoče kilometrov. Zaradi morebitnih roparskih napadov naj bi Gertrude na potovanjih pod obleko celo skrivala pištolo.
Med prvo svetovno vojno je zaradi svojega znanja postala svetovalka in celo vohunka britanske vojske na Bližnjem vzhodu. Njene dnevnike in knjige naj bi britanski vojaki uporabljali kot vodiče skozi puščavo.
Po koncu prve svetovne vojne je bila zelo aktivna pri vzpostavitvi nove države Iraka. Ustanovila je arheološki muzej v Bagdadu in poskrbela za ohranitev arheoloških najdb prvih civilizacij v Mezopotamiji. Nadzorovala je arheološka izkopavanja na najdiščih, kot sta bila Ur in Kiš, pomembni mesti v času prvih civilizacij.
Ob smrti je zapustila obsežen arhiv, ki vsebuje zapiske, dnevnike, fotografije in skice, povezane z njenim arheološkim delom in potovanji. Arhiv dopolnjujejo ohranjena pisma z drugimi takrat delujočimi arheologi. Leta 2017 je bil njen arhiv vpisan v Unescov Mednarodni register Spomin sveta –dokumentarno različico svetovne kulturne dediščine.
V ZGODBI POIŠČI
` vzrok za poimenovanje Gertrude Bell z nazivom “ženski Indiana Jones”, ` kako je uspela Gertrude Bell zaščiti arheološke najdbe prvih civilizacij v Mezopotamiji, ` vsaj eno dejstvo, ki dokazuje pomembnost raziskovalnega dela Gertrude Bell.
