Kako merimo čas
Dogodke v preteklosti ocenjujemo z upoštevanjem časa, v katerem so se zgodili. Pri tem je pomemben podatek, kako so v času dogodka šteli leta.
Danes je v večini dežel po svetu (tudi v Sloveniji) uveljavljeno krščansko štetje let. To štetje let se začenja z letom, ki je določeno kot leto rojstva Jezusa
Kristusa, ki velja za začetnika krščanske vere:
• čas pred tem letom se označuje kot čas pred Kristusom (pr. Kr.) ali pred našim štetjem (pr. n. št.),
• čas po tem letu pa kot čas po Kristusu (po Kr.) ali naše štetje (n. št.).
pred našim štetjem (pr. n. št.) pred Kristusom (pr. Kr.)
naše štetje (n. št.) po Kristusu (po Kr.)
ALI VEŠ?
Pri računanju časa pri zgodovini potrebuješ matematično znanje seštevanja in odštevanja, pa tudi poznavanje tisočic, stotic in desetic.
Različne kulture so v preteklosti leta preštevale zelo različno. Začetek štetja let so povezali s pomembnim dogodkom v njihovi zgodovini.
Na primer, Stari Grki so začetek štetja let povezali s prvimi olimpijskimi igrami v letu 776 pr. n. št./pr. Kr., Rimljani pa z ustanovitvijo mesta Rim v letu 753 pr. n. št./pr. Kr. Muslimansko štetje let se je začelo s pobegom preroka Mohameda iz Meke v Medino leta 622.
Pri določanju časa so nam v pomoč časovne enote desetletje, stoletje in tisočletje.
• Desetletje je deset (10) let.
• Stoletje je sto (100) let ali deset desetletij; krajši zapis: stol.
• Tisočletje je tisoč (1000) let ali deset stoletij; krajši zapis: tisoč.
Ker leta, desetletja, stoletja in tisočletja nič (0) nikoli ni bilo, to vpliva na določanje časa v preteklosti. Ko zapisani letnici določamo desetletje, stoletje in tisočletje, prištejemo številko 1.
Prvo stoletje je trajalo od leta 1 do leta 100.
500 501
Katero stoletje? 500 = 5. stoletje Katero stoletje? 501 = 6. stoletje
5. stoletje je trajalo od leta 401 do leta 500. 6. stoletje je trajalo od leta 501 do leta 600. 1000 1001
Katero stoletje? 1000 = 10. stoletje Katero stoletje? 1001 = 11. stoletje
Katero tisočletje? 1000 = 1. tisočletje Katero tisočletje? 1001 = 2. tisočletje
Prvo tisočletje je trajalo od leta 1 do leta 1000. Drugo tisočletje je trajalo od leta 1001 do leta 2000.
Katera zgodovinska obdobja poznamo
Preteklost človeštva razdelimo na časovna obdobja, ki jih imenujemo zgodovinska obdobja.
• Preteklost se najprej deli na prazgodovino in zgodovino. Prelomni dogodek, ki ju ločuje, je izum pisave.
• Zgodovina pa se deli na: stari vek, srednji vek, novi vek, novejšo in sodobno zgodovino.
Vsako zgodovinsko obdobje ima nekaj posebnosti, ki ga ločijo od drugih obdobij. Začetek in konec zgodovinskega obdobja določajo prelomni dogodki. Obdobja in dogodke po vrsti, kot so si sledili v času, prikažemo na časovnem traku.
Časovno razvrstitev dogodkov od najstarejšega do najmlajšega, imenujemo kronološko zaporedje oz. kronološki vrstni red. 1492 492
Katero stoletje? 1492 + 1 = 15. stoletje Katero stoletje? 492 + 1 = 5. stoletje
Katero tisočletje? 1492 + 1 = 2. tisočletje Katero tisočletje? 0492 + 1 = 1. tisočletje 92 2
Katero desetletje? 0092 + 1 = 10. desetletje Katero desetletje? 0002 + 1 = 1. desetletje
Katero stoletje? 0092 + 1 = 1. stolejte Katero stoletje? 0002 + 1 = 1. stoletje
Katero tisočletje? 0092 + 1 = 1. tisočletje Katero tisočletje? 0002 + 1 = 1. tisočletje
ALI VEŠ?
Pomožna zgodovinska veda, ki proučuje dogodke v času in jih razvršča v posamezna zgodovinska obdobja, se imenuje kronologija.