Issuu

Kateri zgodovinski viri so najbolj zanesljivi

Zanesljiv vir je vir, ki mu lahko zaupamo, ker vsebuje informacije, ki so resnične in preverljive ter jih potrjujejo tudi drugi viri. Vsi zgodovinski viri niso enako zanesljivi. Najbolj zanesljivi so materialni viri. Malo manj zanesljivi so pisni viri, najmanj pa ustni viri.

Vsega zapisanega ne moremo vedno sprejeti za resnično. Tvoj rojstni list in spričevala so verjetno točna, ljudske pesmi in zgodbe pa niso nujno resnične. Opisi posameznih bitk in vojaških zmag lahko vsebujejo pretirane številke udeležencev, ker so vladarji želeli poudariti pomen zmage. Poleg tega so isti dogodek različna ljudstva ali očividci opisali različno.

Zanesljivost pisnega zgodovinskega vira zgodovinar preverja z naslednjimi vprašanji:

Kdo je avtor vira?

Kdaj je bil vir napisan?

Kakšno vlogo pri dogodku, ki ga vir opisuje, je imel avtor?

S kakšnim namenom je bil vir napisan?

Komu je bil vir namenjen?

So podatki, ki jih avtor navaja, točni?

Ali se podatki iz vira ujemajo s podatki iz drugih virov?

Kako je vir napisan: nevtralno, pristransko, čustveno?

Česa avtor vira ne pove?

Ponovim in razmislim

1. Naštej vrste zgodovinskih virov in opiši njihove značilnosti.

2. Katere ustanove hranijo zgodovinske vire?

3. Analiziraj pisne vire na straneh 7, 8 in 11. Ugotovi, ali so primarni ali sekundarni. S pomočjo rdeče kartice preveri, ali so zanesljivi.

4. Zakaj je pomembno, da ohranimo zgodovinske vire?

5. Kako zgodovinar preverja zanesljivost zgodovinskih virov?

Zdaj vem

• Zgodovinski viri so sledovi, ki so jih zapustili ljudje v preteklosti.

Zgodovinarji med zgodovinskimi viri najdejo tudi ponaredke – vire, ki niso pristni. Ponaredek je predmet ali zapis, ki je bil namenoma narejen z namenom zavajanja.

Ponarejen pisni vir lahko vsebuje neresnične podatke, lažne datume, podpise ali pečate. S ponarejeno listino si je ponarejevalec npr. želel pridobiti posest, službo ali denar. Zgodovinarji s posebnimi metodami preverjajo, ali je vir pristen (originalen) ali ponarejen.

Zgodovinski čas in prostor

Zakaj potrebujemo koledar

Na str. 7 si prebral/a, da zgodovinar pri dogodku razišče, kdaj se je dogodek zgodil. To je pomemben podatek, saj dogodka ne moremo razumeti, če ga ne »postavimo« v določen čas.

V času se orientiramo s pomočjo koledarjev, ki leto razdelijo na dneve, tedne in mesece. Koledar nam pomaga določiti, kateri dan je danes. Prve koledarje so ljudje izdelali že tisočletja nazaj v času prvih civilizacij. Prvi koledarji so temeljili na opazovanju nebesnih teles, predvsem Lune in Sonca. Leta so imela tri ali štiri letne čase, meseci so imeli enako ali različno število dni. Da so jih uskladili z astronomskimi letnimi časi , so jim dodajali ali odvzemali mesece in dneve.

Rimski državnik Julij Cezar je pred okoli 2000 leti temeljito prenovil koledar. Po njem so ga poimenovali julijanski koledar. Leto je štelo 365 dni in je imelo vsaka štiri leta dodaten dan (prestopno leto). Kljub tej spremembi so 1600 let kasneje prvi pomladanski dan praznovali 12. marca, zato so koledar ponovno spremenili. Papež Gregor XIII. je leta 1582 uvedel nov koledar, ki ga po njem imenujemo gregorijanski koledar. Ta koledar uporabljamo še danes.

KLJUČNE BESEDE

• koledar

• krščansko štetje let

• stoletje

• tisočletje

• zgodovinska obdobja

Raziskujem z viri

Oceni zanesljivost zgodovinskega vira, ki si ga uporabil za zgodbo o preteklem dogodku svojih staršev ali starih staršev (pri dejavnosti na strani 8). Za oceno zanesljivosti vira uporabi vprašanja na rdeči kartici.