KLJUČNE BESEDE
• zgodovina
• zgodovinar
• arheologija
• arheološke najdbe
• arheolog
Zgodovina
Kaj raziskuje zgodovina
Nekoč so si prvi ljudje ob ognju pripovedovali zgodbe.
V njih so opisovali dogodke, ki so jih doživeli sami ali so jih doživeli njihovi predniki. Ne vemo, katero zgodbo so prvič povedali. Morda je bila to zgodba o lovu na mamuta? Ali pa morda zgodba o iskanju zavetja v hudi nevihti? Njihove zgodbe so se ustno prenašale s pripovedovanjem iz roda v rod. Veliko kasneje, ko so ljudje izumili pisavo, so začeli zgodbe zapisovati.
Zgodovinar si pri svojem raziskovanju o dogodku zastavlja naslednja vprašanja:
Kaj se je zgodilo?
Kdaj se je dogodek zgodil?
Kje se je dogodek zgodil?
Kdo je v dogodku sodeloval?
Zakaj je prišlo do dogodka (vzrok dogodka)?
Kako je dogodek potekal?
Kakšne so bile posledice dogodka?
Kakšen pomen je imel dogodek za takrat živeče ljudi?
ALI VEŠ?
Zgodovinarje imenujejo tudi »detektivi preteklosti«.
Iz zapisovanja zgodb in dogodkov se je razvila človeška kultura in tudi veda o preteklosti, ki jo imenujemo zgodovina.
• Zgodovina raziskuje in razlaga razvoj človeštva od nastanka do danes.
Za prvega zgodovinarja velja Herodot, ki je živel v stari Grčiji pred okoli 2500 leti. Poimenujemo ga tudi »oče zgodovine«. Bil je prvi, ki je zgodovinsko gradivo urejeno in načrtno zbiral, preverjal, urejal in zapisal.
• Dogodke iz preteklosti med seboj povezuje ter pojasnjuje njihove vzroke in posledice.
• Zgodovina tudi pojasnjuje, zakaj je bil nek dogodek pomemben za ljudi v preteklosti in za nadaljni zgodovinski razvoj.
Zgodovina združuje zgodbe vseh ljudi, ki so živeli v preteklosti. Še danes jo ustvarjamo vsi skupaj.
Njegove zgodbe, ki veljajo za prvo zgodovinsko delo, so zbirka zgodovinskih podatkov, legend , navad, običajev in geografije antičnega sveta. Herodot je svoje vire preučeval precej manj kritično kot to delajo zgodovinarji danes.
Grški zgodovinar Herodot je zapise iz svojih zgodb bral pred zbranimi poslušalci.
Nekatere dogodke v preteklosti imenujemo prelomni dogodki. V zgodovini so to dogodki, ki zaznamujejo veliko spremembo v človeški družbi. Eden izmed prelomnih dogodkov je bilo odkritje Amerike, ki ga pripisujemo pomorščaku Krištofu Kolumbu.
Kako raziskuje zgodovinar
Raziskovalec, ki proučuje preteklost, se imenuje zgodovinar.
Pri tem si pomaga s sledovi preteklosti - zgodovinskimi viri, ki so predstavljeni na strani 10.
ALI VEŠ?
Beseda zgodovina je izpeljana iz zgôda – dogodek, ta pa iz zgoditi, dogoditi se.
»Herodot iz Halikarnasa je ta poročila zbral in zapisal, da ne bi s časom zamrl spomin na to, kar se je godilo po svetu, zlasti pa, da bi se ne pozabile velike, občudovanja vredne storitve tako Helenov kakor Barbarov, in zakaj je prišlo do vojne med njimi.«
(Vir: Herodot, Zgodbe, 5. stoletje pr. Kr. /pr. n. št.)
` S kakšnim namenom je Herodot zapisal svoje Zgodbe?
Poleg dela zgodovinarja je pri raziskovanju preteklosti pomembno tudi delo arheologa.
Arheologija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem ostankov (predmetov) daljne človeške preteklosti, npr. ostankov izumrlih starodavnih ljudstev. Tem ostankom pravimo arheološke najdbe. Arheološka najdišča izkopava in raziskuje arheolog. Arheolog si pri svojem raziskovanju zastavlja vprašanja kot so na primer: kaj se je nekoč nahajalo na mestu arheološkega najdišča, kdo je tu živel, s čim so se ljudje preživljali, kdaj in zakaj so ljudje zapustili naselbino
ALI VEŠ?
Arheologi kopljejo natančno in pazljivo, da ne poškodujejo predmetov.
Slovarček
kronika – zapis pomembnejših dogodkov po časovnem zaporedju dogajanja legenda – zgodba o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh;