Gradbeni dosežki
Prve civilizacije so zapustile veličastne gradnje, nekatere od njih so dobile naziv »čudesa starega sveta«. Vladarji so spodbujali gradnje mogočnih templjev, svetišč, palač, grobnic in spomenikov. Za takratna ljudstva je bilo verovanje zelo pomembno, zato so bile najpomembnejše stavbe povezane s čaščenjem bogov in božanstev. Z veličastnimi zgradbami so vladarji izražali moč in bogastvo svoje države ter pomen vladarske osebe.
Pri gradnjah je sodelovalo veliko ljudi: arhitekti, najrazličnejši obrtniki, umetniki, kmetje in sužnji. Dela so nadzorovali vladarjevi uradniki.
okoli 3000 pr. n. št./pr. Kr.
zigurat v Tepe Sialku najverjetneje najstarejši zigurat (današnji Iran)
okoli 2500 pr. n. št./pr. Kr.
Keopsova piramida v Gizi največja piramida v območju rodovitnega polmeseca, najstarejše svetovno čudo (današnji Egipt)
Džoserjeva piramida najstarejša piramida (današnji Egipt) okoli 2600 pr. n. št./pr. Kr.
okoli 2000 pr. n. št./pr. Kr.
zigurat v Uru v Mezopotamiji (rekonstrukcija) (današnji Irak)
templji v Karnaku templji so se dograjevali nadaljnih 1000 let (današnji Egipt)
Templji so bili namenjeni verskim obredom in daritvam bogovom. Predstavljali so središče verskega življenja, vez med človekom in bogovi. Bili so najvišje in najrazkošnejše stavbe v mestu.
Templji so bili v Mezopotamiji zgrajeni iz opeke, stopničaste oblike in zgrajeni v terasah; imenujmo jih zigurati. V Egiptu so bili zgrajeni iz kamna ter bogato okrašeni z reljefi, kipi in bogato poslikani. V današnji Indiji so bili templji povezani s hindujskim verovanjem, stupe pa so bile budistični spomeniki.
Piramide so bile grobnice za kralje in pomembne uradnike. V območju rodovitnega polmeseca so primer izjemnega gradbenega in umetniškega ustvarjanja egipčanske civilizacije.
Grajene so bile iz kamna. Pokop v grobnici naj bi faraonu omogočil prehod v posmrtno življenje, zato so faraoni izgradnji piramid namenili vse svoje znanje, bogastvo in ljudi.
okoli 1000 pr. n. št./pr. Kr. okoli 500 pr. n. št./pr. Kr.
Salomonov tempelj v Jeruzalemu (rekonstrukcija) prvi tempelj judovskega verstva (današnji Izrael)
Vrata boginje Ištar v Babilonu v Mezopotamiji slavnostni vhod v mesto Babilon (današnji Irak)
ALI VEŠ?
Ker je kamen trpežen in odporen, so se egipčanske piramide in templji ohranili do danes. Mezopotamski zigurati iz opeke pa so propadli.
okoli 220 pr. n. št./pr. Kr. Veliki zid na Kitajskem današnja podoba zidu je iz časa med 14. in 17. stoletjem
okoli 250 pr. n. št./pr. Kr.
budistično svetišče Sanchi (Velika stupa) najstarejša ohranjena kamnita stupa v Indiji (današnja Indija)