Matematika
Delovanje države in popis količin
Vladarjem so prebivalci morali vsako leto oddati del svojega pridelka (koliko, so zračunali uradniki).. Ko so vladarjevi uradniki v skladišču zbirali pridelke, so morali zapisati količino oddanih pridelkov. Vodili so tudi popise, koliko blaga so hranili v skladiščih. Razvili so sistem uteži in mer
Egipčanski pisar v skladišču.
Namakalno poljedelstvo in merjenje razdalj
Reke so vsako leto poplavljale in po poplavah je bilo potrebno zemljo na novo zmeriti in določiti meje zemljišč. Ko so gradili kanale za namakanje polj, so morali paziti, da so vodo enakomerno speljali do vseh polj. Prve civilizacije so kot osnovno mero za kratke razdalje uporabljale dele človeškega telesa.
Matematika se je razvila zaradi vsakdanjih potreb ljudi.
Gradbeništvo in merjenje razdalj
Znanje matematike (geometrije) je bilo potrebno pri gradnjah piramid, templjev, palač, hiš …
Največji dosežki prvih civilizacij v matematiki so predstavljeni v spodnji tabeli.
Civilizacija Najpomembnejši dosežki v matematiki
Sumerska • Uporabljali so šestdesetiški sistem.
• Poznali so ulomke in izdelali tablice za množenje.
• Določili so sistem mer in uteži.
Egipčanska • Prvi so uvedli desetiški številčni sistem, iznašli so številke.
• Obvladali so osnovne računske operacije (seštevanje, odštevanje).
• Znali so računati z ulomki.
Medicina
Medicina je veda o zdravljenju ljudi. V času prvih civilizacij so ljudje verjeli, da v bolnih ljudeh bivajo zlobni duhovi. Svečeniki so z uroki in posebnimi obredi iz telesa bolnika preganjali zlobne duhove. Ljudje so kot zaščito pred boleznim nosili različne amulete. Razširjena je bila uporaba zelišč.
Največji napredek v medicini so v času prvih civilizacij dosegli Egipčani.
• Poznali so sistem kroženja krvi, znali so preveriti srčni utrip na različnih delih človekovega telesa.
• Zdravili so zlome in znali oskrbeti rane.
• Izvajali so preproste operacije in s protezo popravljali zobe.
• Telo so spoznavali s postopkom mumificiranja, s katerim so telo mrtvega
človeka spremenili v mumijo in ga ohranili pred propadom. Verjeli so, da je ohranjeno telo pogoj za posmrtno življenje.
ALI VEŠ?
• Egipčani so srčnemu utripu pravili »glas srca«.
• Mnogi Egipčani so dočakali več kot 80 let.
Trgovina in popis količin
Ko so ljudje pričeli menjati blago in se je razvila trgovina, so želeli vedeti, koliko so prodali ali kupili. S potrebo po štetju se je pojavila tudi potreba po zapisovanju količin.
Očesna operacija v starem Egiptu
• Poznali so osnove geometrije in znali izračunati površino in prostornino geometrijskih teles.
Indska • Prvi so uporabljali število nič.
• Prvi so uporabili zapise številk, ki so podobni današnjim zapisom, ter decimalni sistem.
Začetki književnosti
Na str. 55 smo omenili, da so bili prvi zapisi verska besedila. Molitve in verske pesmi so bile zapisane v Egiptu v Knjigi mrtvih, v Indiji v Vedah, v Izraelu v Stari zavezi Svetega pisma ...
Kmalu so se pojavili tudi prvi zapisi, ki jih prištevamo med literarna dela, predvsem pesmi. Najstarejši primer ohranjenega književnega dela na svetu je Ep o Gilgamešu.
Delo je nastalo pred okoli 4000 leti v Mezopotamiji. Gre za pesnitev, ki je bila napisana v več delih na 12 glinenih tablicah. Pripoveduje o vladarju Gilgamešu, ki s prijateljem potuje po svetu in išče skrivnosti nesmrtnosti.
