Dosežki prvih civilizacij
Tehnični izumi
Tehnični dosežki prvih civilizacij so pomenili velik napredek v razvoju človeštva.
Kolo
Sumerci so pred okoli 6000 leti iznašli eno najpomembnejših tehničnih iznajdb v zgodovini človeštva – kolo. Prvotno je bilo kolo izdelano iz lesa v obliki polnega koluta. Uporabljali so ga zvezanega s pripadajočo osjo. Ko so na kolesa pritrdili leseni pod, so dobili prevozno sredstvo – voz. Uporaba vozov je omogočila hitrejši in lažji prevoz ljudi in blaga, pa tudi prenos informacij. Vozove so uporabljali tudi v vojski, za lov in dirke. Uporaba kolesa je povečala učinkovitost človekovega dela, saj je bilo kolo osnova za delovanje številnih pripomočkov, na primer škripca.
Tehnični izumi
Leseno ralo je eno najstarejših kmetijskih orodij, namenjeno zarezovanju v prst. Z njim so ljudje učinkoviteje obdelovali polja. Iz rala se je kasneje razvil plug, s katerim so prst lahko obračali in rahljali.
Dosežki
znanosti
V času prvih civilizacij so se razvile prve znanosti: astronomija, matematika in medicina.
• Prve znanosti so bile preproste, temeljile so na opazovanju naravnih pojavov.
• Bile so uporabne v vsakdanjem življenju.
• Vključevale so modrosti, ki so si jih ljudje nabrali z izkušnjami skozi tisočletja.
Astronomija
V območju rodovitnega polmeseca so pred okoli 5500 leti izumili namakalni sistem. Da je sistem deloval, so morali ljudje narediti kanale, nasipe, pregrade za vodo ter napravo za dvigovanje vode – šaduf.
Škripec
Škripec je orodje, ki ob pomoči kolesa zmanjša silo, potrebno za dvigovanje bremen. Uporabljali so ga pri gradnji ter vzdigovanju težkih predmetov.
Kovinsko orožje in orodje
Astronomija ali zvezdoslovje je veda o nebesnih telesih. Njen razvoj je bil povezan z načrtnim opazovanjem nebesnih teles. Da bi bili bližje zvezdam in bogovom, so kralji dali zgraditi visoke templje. Na njihovem vrhu je bil tempelj Sonca ali planetov, kjer so svečeniki opazovali nebesna telesa; danes bi tej zgradbi rekli observatorij
Koledar
Da so ljudje lahko urejali čas, spremljali letne čase ter načrtovali kmetijska, verska in družbena opravila, so v Mezopotamiji izumili koledar. V Mezopotamiji so koledarji čas uravnavali po Luni (Lunin koledar), v Egiptu pa po Soncu (Sončev koledar).
Izumi v astronomiji
Merjenje časa
Najstarejša ohranjena ura na svetu je sončna ura, najdena v Dolini kraljev v Egiptu. Stara je okoli 3500 let.
V času prvih civilizacij se je pojavila potreba po merjenju časa. Čas posameznega časovnega obdobja (danes bi rekli ure) se je od civilizacije do civilizacije razlikoval. Prvi so dan na časovne enote razdelil Egipčani. Čas so merili s pomočjo Sonca in izumili sončne ure. Kasneje so v Egiptu izumili vodno uro, ki je čas lahko merila tudi ponoči.
Nekateri dosežki astronomije v času prvih civilizacij so predstavljeni v tabeli.
Civilizacija Najpomembnejši dosežki v astronomiji
Sumerska • Zapisi o gibanju planetov, Sonca in Lune.
Lončarsko kolo
• S pomočjo opazovanja neba so izračunali dolžino leta, pri čemer so se zmotili le za 4 minute.
1,0
Ljudje so izpopolnjevali postopke obdelave kovin ter izdelave orodja in orožja.
Kolo so uporabljali kot del drugih pripomočkov; v lončarstvu se je uveljavilo lončarsko kolo
• Naredili so prvi koledar, ki se je uravnaval po Luni. Teden so razdelili na sedem dni.
Babilonska • Opazovanje in zapisovanje Sončnih in Luninih mrkov.
Egipčanska
• S pomočjo opazovanja nebesnih teles so napovedovali poplave reke Nil in vedeli, kdaj je potrebno saditi žito in druge pridelke ob reki.
ALI VEŠ?
V Indiji ob reki Ind so arheologi našli ostanke mesta, ki je imelo urejeno kanalizacijo in vodovod.
ALI VEŠ?
Na Kitajskem so že pred 5000 leti gojili sviloprejke in pridobivali svilo.
• Da so se pravočasno pripravili na poplave, so naredili Sončev koledar s 365 dnevi. Čas med dvema poplavama, 365 dni, so razdelili na 12 mesecev, od katerih je imel vsak 30 dni. Dodali so še pet dni za praznovanja in slavja.