Glasba in ples
Verjetno je bilo prvo glasbilo kar človeški glas, ki je lahko ustvaril najrazličnejše zvoke – petje, mrmranje, žvižganje. O prazgodovinski glasbi arheologi sklepajo s pomočjo arheoloških najdb kot so npr. piščali iz kosti in tulci iz rogovja ali votlih kosti.
Za najstarejše najdemo glasbilo na svetu velja neandertalčeva piščal iz medvedje kosti iz jame Divje babe na Slovenskem. Stara je okoli 60.000 let. Raziskovalci menijo, da je bil ples v prazgodovini pomemben del slovesnosti, obredov, praznovanj in zabave.
Kakšen je bil duhovni svet ljudi v prazgodovini
Duhovi in vrači
»Označevanje gibanja sonca je bilo za ljudi, ki so zgradili Stonehenge, očitno zelo pomembno. Kljub velikim naporom, ki jih je postavitev zahtevala, so spomenik natančno poravnali s Soncem. Vendar pa imamo le malo namigov, kaj so tam dejansko počeli. Izkopavanja kažejo /…/, da so ljudje sem prihajali praznovat poletni in zimski solsticij.« .
(Vir: Understanding Stonehenge, dostopno: https://www.englishheritage.org.uk/visit/places/ stonehenge/history-and-stories/ understanding-stonehenge/)
` Zakaj so ljudje zgradili Stonehenge?
Prvi ljudje so se bali naravnih pojavov, kot so strela, grom in ogenj, saj jih niso znali razložiti. Verjeli so, da v vsej živi in neživi naravi prebivajo duhovi, slabi ali dobri. Da bi pomirili duhove in pridobili njihovo naklonjenost, so jim darovali različne darove, največkrat pridelke in živali, ponekod celo ljudi.
Daritve so opravljali vrači, za katere so ljudje verjeli, da imajo moč nad duhovi. Znali so priklicati bolezen ali nesrečo, zdraviti ljudi ter celo napovedovati prihodnost.
Proti zlim duhovom so se ljudje skušali zaščiti tako, da so si okoli vratu obešali ogrlice ali obeske s čarobno močjo. Takšnim predmetom pravim amuleti
Duhovnost in nebesna telesa
V prazgodovini je bila duhovnost tesno prepletena z nebesnimi pojavi in telesi. Ljudje so verjeli, da duhovi in bogovi prebivajo na nebu – v Soncu, Luni ali zvezdah. Sonce kot vir življenja, toplote in svetlobe je bilo pogosto glavno božanstvo. Luna pa je bila povezana s plodnostjo.
Že v kameni dobi so ljudje s posebnimi praznovanji, obredi ali žrtvovanji obeleževali pomembne trenutke v letu, npr. začetek poletja, konec zime, čas lova, sejanja ali spravila pridelkov.
solsticij – Sónčev obràt, ko je Sonce navidezno najseverneje ali najužneje na nebu; ločimo poletni Sončev obrat (poletni solsticij) med 21. in 23. junijem ter zimski Sončev obrat (zimski solsticij) 21. decembra.
V mlajši kameni in bakreni dobi se je po Bližnjem vzhodu in v Evropi razvila megalitska kutura. Njena značilnost so bili megaliti – to so bile zgradbe, narejene iz velikih kamnitih blokov. Znanstveniki domnevajo, da so bili megaliti zgrajeni v verske namene, povezane z gibanji nebesnih teles kot sta Sonce in Luna, morda pa so bili tudi grobnice. Najstarejši megalit je Göbekli Tepe v Turčiji, najbolj poznan na svetu pa je Stonehenge v Veliki Britaniji.
Odhod umrlih v drugi svet
Ljudje v prazgodovini so zaključek življenja dojemali kot nekaj nedoumljivega in si ga razlagali kot odhod v drugi svet. Posmrtno življenje je bilo tako nadaljevanje zemeljskega življenja, le na drugem kraju.
Prehod v drugi svet so ljudje povezovali s potovanjem, zato so pokojniku v grob dodali hrano, prijačo ter predmete, ki so pokojnika povezovali z vsakdanjim življenjem, npr. orožje in nakit.
Poznali so različne načine pokopa umrlih.
• Žarni grob: umrle so upepelili, njihove ostanke in grobne pridatke pa shranili v žare, ki so jih nato skrbno pokopali; žarni grobovi so bili značilni za začetek dobe kovin.
• Skeletni grob: pokojnike so pokopali v lesenih krstah v velikih, nekaj metrov visokih zemljenih gomilah skupaj z grobnimi pridatki. Zemljene gomile lahko vidimo še danes; skeletni grobovi so bili značilni za železno dobo.
Predmeti, ki so jih prazgodovinski ljudje položili v grobove, so danes pomembne arheološke najdbe.
Ponovim in razmislim
1. Kaj nam lahko arheološke najdbe povedo o ljudeh v prazgodovini?
2. Kako so prvi ljudje častili rodovitnost človeštva in narave?
3. Opiši situlsko umetnost. Uporabi mordo kartico.
4. Kako se v prazgodovinski umetnosti in duhovnosti odraža povezanost ljudi z naravo?
5. Oceni dosežke prazgodovinske umetnosti.
Zdaj vem
Raziskujem digitalno
Na spletni strani organizacije Unesco https://whc.unesco.org/en/ list/1572/ si lahko prebereš več o najstarejšem megalitu Göbekli Tepe. S pomočjo opisov in slik na strani razišči arheološko najdbo in jo prouči s pomočjo rumene kartice. Podatke zapiši v zvezek.
• Arheologi s pomočjo arheoloških najdb odkrivajo življenje ljudi, ki so živeli v davni preteklosti. To so predmeti, ki so jih ljudje v daljni preteklosti ustvarili ali uporabljali.
• Najdbe, povezane z umetniškim izražanjem prazgodovinskih ljudi, so okraski, kipci živali in žensk, jamske slike, situle in piščali, s katerimi so praljudje ustvarjali glasbo.
• V prazgodovini so ljudje verjeli, da duhovi in bogovi prebivajo tudi na nebu – v Soncu, Luni ali zvezdah. Z verskimi nameni, povezanimi z gibanjem nebesnih teles, so povezani megaliti –zgradbe, narejene iz velikih kamnitih blokov.
• Ljudje v prazgodovini so zaključek življenja dojemali kot odhod v posmrtno življenje.