2 PRAZGODOVINA
ALI VEŠ? Najstarejše zapise o naših krajih so v 2. in 1. stoletju pr. n. št./pr. Kr. zapisali grški in rimski pisci. Zapisali so imena nekaterih rek, gora, prelazov in ljudstev.
O dogajanju in življenju v času kamene dobe in dobe kovin na današnjem slovenskem ozemlju pričajo arheološke najdbe. Ker takratni prebivalci niso poznali pisave, zapisov o njih nimamo. Zato je bil na današnjem slovenskem ozemlju čas prazgodovine daljši kot na Bližnjem vzhodu; trajal je vse do konca 1. tisočletja pr. n. št./pr. Kr. Na zemljevidu so označena glavna arheološka najdišča, ob njem pa so predstavljene najpomembnejše najdbe.
To je prava velikost neandertalčeve piščali (11,4 cm).
Drulovka Keramične zajemalke, ki so imele dulec za ročaj.
Današnje slovensko ozemlje je bilo poseljeno že v starejši kameni dobi. V mlajših obdobjih se je število prebivalcev in naselij povečalo. Najbolj živahno pa je bilo dogajanje v času dobe kovin. Zelo znane so najdbe iz nekdanjih koliščarskih naselij na Ljubljanskem barju in iz železnodobnih naselij na današnjem območju Dolenjske. Na današnjem območju Dolenjske se je zaradi svoje prehodne lege in predvsem nahajališč železove rude razvila najpomembnejša in najmočnejša kultura v času železne dobe na današnjem slovenskem ozemlju.
Novo mesto mesto Novo Ogrlice, sestavljene sestavljene Ogrlice, iz steklenih jagod različnih iz steklenih jagod različnih oblik, barv barv in in velikosti velikosti so so značilne značilne oblik, najdbe železne železne dobe dobe na na območju območju najdbe Dolenjske; tu tu je je bilo bilo je je največje največje Dolenjske; središče steklenih središče steklenih jagod iz iz železne železne jagod dobe na na svetu. svetu. dobe
Vače Situla z Vač je najbolj znana najdba na današnjem slovenskem ozemlju iz železne dobe. Okrašena je z upodobitvami dogodkov iz življenja takratnih ljudi. Situle so bile vedrice posode, iz katerih so stregli pijačo pri obrednih slavjih.
Novo mesto Najdene so bile številne bronaste fibule – zaponke, s katerimi so ženske spenjale obleko. Divje babe Neandertalčeva piščal iz medvedje kosti, stara približno 60.000 let. Velja za najstarejše najdeno glasbilo na svetu.
36
Betalov spodmol Je najpomembnejše najdišče starejše kamene dobe pri nas. Tu so bila odkrita kamnita orodja, kurišča in ostanki lovskega plena.
2
Nevlje Poleg mamutovega okostja so raziskovalci našli tudi praskalce in ognjišče, kar priča o tem, da je tu nekoč bival kamenodobni človek.
Potočka zijalka Koščena šivanka je eden od najstarejših dokazov o poznavanju spretnosti šivanja oblačil v Evropi. Stara naj bi bila od 33.000 do 36.000 let.
Posočje V Kobaridu so v grobovih našli keltske predmete iz mlajše železne dobe: meče, sulice, ščitne grbe, orodje, nakit in konjsko opremo.
Raziskujem digitalno Na spletnu strani Tolminskega muzeja https://www.tol-muzej. si/zanimivosti med predmeti poišči bronasto zapestnico. Vir prouči s pomočjo vprašanj na rumeni kartici. Podatke zapiši v zvezek.
To je prava velikost vaške situle (23,8 cm).
Prazgodovinske najdbe na današnjem slovenskem ozemlju
Ljubljansko barje / koliščarji Kolo z vrtljivo osjo so v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št./pr. Kr. koliščarji uporabljali za vozove. Uvršča se med najstarejše lesene najdbe te vrste v Evropi in na svetu. Poleg tega so našli tudi bakreno in bronasto orodje in orožje.
Bakrena posoda koliščarjev
37