Kako je odkritje kovin spremenilo življenje ljudje
ALI VEŠ?
Najpogostejši kovinski
izdelki so bili meči, čelade, sulice, motike, srpi, rala, sekire noži, zapestnice, sponke-fibule, pasne spone in konjska oprema.
Novi obrtni
Obdelava kovin je bila težko delo. Potrebovali so veliko ljudi, zato so si delo razdelili. Vsakdo se je osredotočil na tisto delo, ki ga je znal opraviti najbolje. Nastali so novi obrtni poklici: rudarji, drvarji, oglarji, talilci rude, livarji, kovači. Ti obrtniki so opustili delo na kmetiji. Preživljali so se le s pridobivanjem ali obdelavo kovin.
Odkritje kovin je močno vplivalo na življenje takratnih ljudi. Spremembe so se uveljavljale postopoma, skozi več tisoč let, in povzročile daljnosežne posledice.
Pojav trgovine
Obrtniki so višek svojih izdelkov zamenjali (prodali) za hrano. To je bila prva oblika trgovanja. Poimenujemo jo menjalna trgovina, ker se je blago menjalo za blago. S trgovino se je pojavil nov poklic – trgovec. Naravne poti (reke, morja) so omogočile nastanek trgovskih poti. Trgovski stiki med oddaljenimi kraji so omogočali tudi izmenjavo znanja.
Posledice odkritja kovin so bile:
Pojav zasebne lastnine
Posamezne družine so si prisvojile dele obdelovalne zemlje, živine in orodja, ki so bili prej skupna last rodovne skupnosti. Če nekaj pripada le eni osebi ali družini, temu pravimo zasebna (ali privatna) lastnina. Ko je gospodar umrl, so njegovo lastnino dobili njegovi otroci.
Razslojena družba
V dobi kovin so se ljudje začeli deliti v skupine ali sloje. Nekatere skupine so postale bolj pomembne od drugih.
• Najbogatejši in najvplivnejši ljudje, poimenujemo jih plemstvo, so sami odločali o vseh pomembnih stvareh; političnih, gospodarskih, verskih in vojaških.
• Svobodni ljudje, med katerimi so bili obrtniki, trgovci in kmetje, so opravljali različna dela, vendar niso smeli odločati o stvareh v družbi.
• Sužnji niso bili svobodni; pogosto so bili vojni ujetniki. Delati so morali za druge in niso imeli nobenih pravic.
Rudarji so rudo nabrali v rudnih nahajališčih. Večje kose rude so zdrobili na manjše. Drvarji in oglarji so izdelovali oglje, s katerim so segrevali peči.
Kasneje se je pojavila denarna trgovina
Pri tem so uporabljali denar, ki je bil sprva nek poseben predmet, na primer školjke ali zrna zlata. Kasneje so kot denar začeli uporabljati kovance.
Prve kovance, ki so bili iz bakra, so izdelali v današnji Turčiji pred 2700 leti.
Večji pomen vojske
Družbe, ki so znale obdelati kovine, so postale vojaško močne. Lahko so uspešneje branile svoje ozemlje ali celo osvajale tuja ozemlja. Ob pogostem vojskovanju je velik pomen dobila vojska.
Baker so talili tako, da so bakrove drobce položili na razžarjeno oglje.
Kovači so kovinske predmete
Livarji so raztaljeni baker in bron vlivali v kalupe, kjer se je ohladil.
Katere tehnične novosti, ki jih v kameni dobi ljudje še niso poznali, lahko opaziš na sliki?
»Višji sloj dolenjske halštatske [železodobne] družbe se izrazito loči od drugih prebivalcev. /…/ Arheologi so jih poimenovali /…/ knezi, saj je v njihovih grobovih veliko kovinskega orožja in delov noše, oprema za jezdnega konja, obrambno orožje, bronasto posodje ter uvoženi in prestižni kovinski in keramični izdelki. Pripadnice sloja pa v grobovih opredeljuje kovinski, stekleni in jantarni nakit, zlati izdelki, kovinsko posodje in uvoženi predmeti.«
(Vir: Borut Križ, Dežela situl, Ljubljana, Viharnik, 2008, str. 76)
` Po čem so se pripadniki višjega sloja ločili od ostalih prebivalcev?
Slovarček
jantar – okamnela smola rumene, oranžne ali rjavkaste barve prestiž – ugled, veljava koga v primeri z drugimi, zlasti glede na bogastvo
Primesi železove rude so utekočinjene pritekle iz peči, medtem ko je staljena kepa železove rude ostala na njenem dnu. S palicami so jo nato izvlekli iz peči.