3
Z vijugasto črto podčrtaj povedke, z ravno črto pa osebke. V osebkih označi prilastke.
1
a) Ta teden so se v Celju zbrali ljubitelji knjig. – Dogodek so organizirali za ljubitelje knjig.
Ustrezno podčrtaj povedke in predmete. Predmetom določi tudi sklon. Ne pozabi na prilastke. Glej zgled. T
O
Hoja po smrekovem gozdu nas napolni s posebnim virom energije. b) Tekma je pred ekrane privabila številne gledalce. – Številni gledalci so prišli pred ekrane.
a) S telovadbo se odlično zaščitimo pred prehladom.
c) Na tribunah so stali razburjeni navijači. – Na tribunah so videli razburjene navijače.
b) Danes vam bomo predstavili čustveno inteligenco. c) Pri težavah s krči vam bo pomagalo raztegovanje telesa.
č) Stanovanje bomo odplačali na obroke. – Njegovo stanovanje omogoča udobno bivanje. 4
KOGA?/ČESA? KOMU?/ČEMU? KOGA/KAJ? O KOM?/O ČEM? S KOM?/S ČIM? + povedek
č) Rastline v vseh naravnih razmerah svojo dejavnost prilagodijo okoliščinam.
Obkroži črko pred povedjo, v kateri je beseda prijatelj v vlogi osebka.
d) Več informacij vas čaka na naši spletni strani.
a) Na pot je šel zaradi prijatelja.
e) Med vadbo se telo ohlaja z znojenjem.
b) Že ves teden nisem videl prijatelja.
2 ✱
c) V gore se nikoli ne podam brez prijatelja. č) Prijatelja sta jo presenetila za rojstni dan.
5
Pojasni, zakaj v zadnjem primeru iz 1. naloge besedna zveza z znojenjem ni predmet.
d) Stopi do prijatelja.
Kadar se samo z vprašalnico težko odločimo, ali gre za prislovno določilo načina ali za predmet, se vprašamo, ali je mogoča pretvorba s »tako, da«.
Ustno pojasni pomen povedi.
Primer: Umirja se z globokim dihanjem. g Umirja se tako, da globoko diha. Pretvorba je mogoča, z globokim dihanjem je zato prislovno določilo načina.
Zmaga vedno zmaga. a) Izpiši povedek. b) Vprašaj se po osebku.
3
Izpiši ga.
Obkroži črke pred povedmi, v katerih je predmet. a) Nastopil bom z referatom o Prešernu. b) Učim se z branjem.
›› Predmet
c) Zakurila je z uporabo kresilne gobe. č) Na sladoled grem s sošolcem. d) Sproščam se s poslušanjem glasbe.
Predmet je stavčni člen, po katerem se vprašamo z vprašalnicami za sklone, to so: Koga/česa?, Komu/čemu?, Koga/kaj?, O kom/o čem?, S kom/s čim? + povedek. Podčrtujemo ga z dvema ravnima črtama. V eni povedi je lahko več predmetov. D
T
R
O
Primer: Sošolki sem posodila zvezek.
T
Naloge nisem pisal s sošolcem. Napisal sem jo sam. Tudi predmeti imajo lahko jedro in prilastek.
e) Pomagam z darovanjem krvi. f) Jedli so z rokami. g) Gradbena dela deli bomo začeli marca. 4
V povedih podčrtaj povedke in nato še predmete. Ne pozabi na prilastke. Napiši vprašalnice za predmete. a) K bralnemu razumevanju pripomore dobro razvita bralna tehnika.
Primer: Domače naloge nisem pisal s svojim sošolcem, napisal sem jo sam. b) Ne kupuj proizvodov s to oznako.
94
95