Skip to main content

OGDKS+_88

Page 1

7

Stavke smiselno razdeli na toliko delov, kolikor kaže število na koncu povedi.

3

a) Deževnike uvrščamo med kolobarnike. (3)

Vprašaj se po povedku Deževniki se na naš dotik odzovejo.

b) Po svetu obstaja nešteto različic kompostiranja. (3) c) V procesu prebave deževnik v prebavilih izloča kalcijeve ione. (5)

✱ č) Deževniki na našem vrtu s svojim ritjem in kopanjem v vseh letnih časih neutrudno ­ sodelujejo pri kroženju naravnih snovi. (7)

4

V tretjem odstavku izhodiščnega besedila na strani 86 podčrtaj vse povedke.

5

Smiselno dopolni s povedki. a) Deževniki

Stavčni členi so sestavni deli stavka. To so: • povedek, • prislovno določilo (kraja, časa, vzroka in načina), • osebek, • predmet.

v zgornjih plasteh tal.

b) Na plano jih

dež.

c) Vlažna koža jim

dihanje.

č) V zimskem mrazu in poletni vročini

globlje pod zemljo.

d) Zaradi številnih koristi jih mnogi e) O njihovem pomenu

›› Povedek

Primer: V šolo grem s kolesom.

Kakšna je pomenska razlika med spodnjima vprašanjema? Kaj kdo dela?

Kdo kaj dela?

Obkroži vprašanje, s katerim se sprašujemo po povedkih. 2

načrtno. tudi Charles Darwin.

›› Prislovno določilo

Povedek je stavčni člen, ki izraža, kaj kdo počne ali kaj se z njim dogaja. V vsakem stavku je lahko le en povedek, glagol v njem je vedno v osebni glagolski obliki. Povedek podčrtamo z vijugasto črto.

✱ 1 ­

Upoštevaj, da mora biti glagol v osebni glagolski obliki.

Podčrtaj povedke z vijugasto črto. a) Deževniki ne uravnavajo svoje telesne temperature. b) V zimskem mrazu in poletni vročini se zato zarijejo globlje pod zemljo.

Prislovno določilo je stavčni člen, ki povedek dopolnjuje s podatkom o kraju, času, vzroku ali načinu dejanja. Glede na to razlikujemo več vrst prislovnih določil. Podčrtujemo jih tako, kot je prikazano v preglednici. VRSTA PRISLOVNEGA DOLOČILA

VPRAŠALNICE

OKRAJŠAVA

PRIMERI IN NAČIN PODČRTAVANJA

PRISLOVNO DOLOČILO KRAJA

kje, kam, kod, od kod, do kod + povedek

p. d. k.

Živi v Ajdovščini. p. d. k.

PRISLOVNO DOLOČILO ČASA

(od/do) kdaj, kako dolgo + povedek

p. d. č.

Zbudim se zgodaj. p. d. č.

PRISLOVNO DOLOČILO VZROKA

zakaj + povedek

p. d. v.

Kašlja zaradi prehlada. p. d. v.

PRISLOVNO DOLOČILO NAČINA

kako + povedek

p. d. n.

Uči se z miselnimi vzorci. p. d. n.

c) V času hude suše se obdajo s sluzjo. č) Premikajo se z raztezanjem in s krčenjem mišic. d) To povzročijo čutila. e) Telo kolobarnikov prekrivajo čutila. 88

89


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook