Stavčni členi 1
Pogovorite se. • •
2
4
Besedilo lahko členimo na odstavke. Na kaj smo pri tem pozorni? Kaj menite, po katerem kriteriju bomo členili stavke?
Primerjaj pomene povedi.
1. odstavek
Kdaj so odkrili njihovo koristnost?
2. odstavek
Kje jih najdemo?
3. odstavek
Kako jih privabimo?
4. odstavek
Kaj pomeni odsotnost deževnikov v tleh?
5. odstavek
a) K babici sem šel brez telefona. – Šel sem k babici brez telefona. b) Dežnik sem pozabil v trgovini za male živali. – V trgovini sem pozabil dežnik za male živali. c) Zaradi našega psa poštar ne prihaja k nam. – Poštar ne prihaja k nam zaradi našega psa. č) Na turistični kmetiji sem kupil sir. – Sir sem kupil na turistični kmetiji. – Sir na turistični kmetiji sem kupil. – Na kmetiji sem kupil turistični sir.
1
Kdo so ti koristni požeruhi na našem vrtu?
6. odstavek
Kaj počnejo?
7. odstavek
Zakaj so koristni?
V desnem stolpcu obkroži vprašalne zaimke. 5
Ali vrstni red besed/besednih zvez v povedi vpliva na njen pomen? DA NE 3
O čem je govor v posameznem odstavku? Poveži z danimi vprašanji, kot kaže zgled.
Naslednja vprašanja se navezujejo na besedilo iz 3. naloge. Odgovori nanje. a) Kaj koristnega počnejo deževniki?
Preberi izhodiščno besedilo.
Deževniki –
b) Kdo jih je poimenoval drobovje zemlje?
koristni požeruhi na našem vrtu c) Kdaj so deževniki veljali za svete živali?
1. Deževniki se uvrščajo med kolobarnike, kamor spadajo živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz členov (kolobarjev). So hitri predelovalci organskih snovi in zato naši zavezniki in pomočniki na vrtu, pa tudi sicer sodijo med zelo koristne živalske skupine. 2. Cenile so jih že nekatere stare civilizacije. Aristotel jih je poimenoval drobovje zemlje, v času Kleopatre pa so veljali za svete živali, odrejena je bila prepoved njihovega izvoza iz dežele. Skozi stoletja se je odnos do njih spreminjal, v 18. in 19. stoletju so jih imeli za škodljivce in jih zatirali, leta 1777 pa se je na njihovo stran postavil angleški naravoslovec Gilbert White. 3. S tem ko deževniki mešajo organske in humusne snovi ter odnašajo mineralne delce na površje, mehansko obdelujejo tla. Kadar rijejo, ustvarjajo hodnike skozi talni profil. S tem močno izboljšajo zračnost tal in njihovo prepustnost za vodo. V procesu prebave deževnik v prebavilih izloča kalcijeve ione, ki izboljšujejo sestavo tal. 4. Deževniki imajo številne dobre lastnosti. Vrtičkarji jih imajo radi zaradi predelovanja organskih snovi v vrhunski kompost. V odrasli dobi, ko v dolžino dosežejo tudi do deset
86
č) Kje se najbolje počutijo? centimetrov, so na vrtu dobrodošli tudi zaradi velikega vpliva na fizične in kemične lastnosti površinskega, rodovitnega sloja zemlje.
d) Zakaj se je angleški naravoslovec Gilbert White leta 1777 zavzel zanje?
5. V dobri humusni, biološki zemlji je lahko od 200 pa tudi do 400 deževnikov na kvadratni meter. 6. Privabimo jih tako, da jim pripravimo kompostnik. Za to je najbolje uporabiti star koš, ki ga prekrijemo z na drobno raztrganim časopisnim papirjem ali kartonom, navlaženim z vodo. Dodamo nekaj listja, slame ali drugih rastlinskih ostankov in vse skupaj dobro premešamo. Seveda pa ne pozabimo na dnu zvrtati luknjic, da bodo imeli deževniki lažji dostop. 7. Odsotnost deževnikov v tleh je eden od znakov, da z zemljo, ki jo želimo obdelovati, nekaj ni v redu.
e) Česa o deževnikih do sedaj nisi vedel/-a?
f) Kako pripravimo kompostnik? Pripoveduj. 6
Kako se vprašaš po besedah, ki so napisane v posameznih členih gosenice?
Nekateri deževniki
tik pod površino. se hranijo
privabijo
Deževnike
s papirnato embalažo.
hitro
87