4
Stopnjuj prislova.
Prislov je besedna vrsta, ki izraža okoliščine nekega dejanja. V osnovni šoli se učiš o krajevnem, časovnem in načinovnem prislovu. Sem uvrščamo nesklonljive vprašalnice za kraj, čas in način, npr. kje, kdaj, kako, ter enobesedni odgovori nanje, npr. letos, blizu, igraje. VRSTE PRISLOVOV
VPRAŠALNICE
PRIMERI
KRAJEVNI
KJE? KAM? KOD?
povsod, doma, spodaj, blizu
ČASOVNI
KDAJ?
danes, vedno, nikoli, spomladi, prej, lani
NAČINOVNI
KAKO?
potiho, natančno, lepo, počasi, prijateljsko
OSNOVNIK
PRIMERNIK
tiho (govoriti) globlje (seči)
✱ Tvori poved, v kateri uporabiš besedo tiho kot pridevnik in kot prislov.
5 Vstavi prislove. , ampak danes sem še
Včeraj sem vstal ob 6.30, torej
Prislovi se ne sklanjajo ali spregajo, zato spadajo med nepregibne besedne vrste.
saj sem moral biti v šoli prej kot običajno. Če bi živel vstati pol ure 2
PRESEŽNIK
, šole, bi si lahko privoščil
.
Prislove iz 1. naloge vpiši na ustrezno mesto v preglednici. Že napisanih prislovov ne ponavljaj. KRAJEVNI PRISLOV
ČASOVNI PRISLOV
NAČINOVNI PRISLOV
6
Popravi napaki. Črt je govorno vajo izvedel tekoče, Lars jo je še boljtekoče kot on, Vid pa jo je najtekočejše od vseh.
›› Števnik
3
Števnik je besedna vrsta, ki izraža količino, zaporedje ali vrsto. Poznamo jih več vrst, najpogosteje uporabljamo glavne, ki izražajo količino, in vrstilne, ki izražajo zaporedje.
Smiselno dopolni z vsemi tremi vrstami prislovov. KRAJEVNI PRISLOV
ČASOVNI PRISLOV
Po glavnih števnikih se sprašujemo z vprašalnico koliko. Lahko jih zapisujemo:
NAČINOVNI PRISLOV
•
Nalogo pišem …
•
Telovadijo …
Števnike do sto in stotice pišemo skupaj (npr. enaindevetdeset, devetsto), druge pišemo narazen (npr. sto dvanajst). Po vrstilnih števnikih se sprašujemo z vprašalnico kateri (po vrsti). Če jih izpišemo z besedo, jih napišemo brez presledkov in s končnico -i (npr. dvestoprvi, sedemstodrugi), če pa jih napišemo s števkami, za njimi postavimo piko (npr. 321.).
Načinovne ter nekatere krajevne in časovne prislove lahko stopnjujemo. Poznamo tri stopnje prislovov: • • •
osnovnik (npr. dobro, blizu, pozno), primernik (npr. bolje, bližje, pozneje), presežnik (npr. najbolje, najbližje, najpozneje).
Prislove stopnjujemo na dva načina: • •
74
npr. počasi, počasneje, najpočasneje, npr. zgodaj, bolj zgodaj, najbolj zgodaj; odločno, manj odločno, najmanj odločno.
s številkami (npr. 101, 1991, 2011), za njimi ne zapišemo pike, z besedami (npr. sto ena, tisoč devetsto enaindevetdeset, dva tisoč enajst).
1
Ustno sklanjaj besedni zvezi prva vrstica in tri povedi. Na podlagi sklanjanja ugotovi, kam uvrščamo števnik – med pregibne ali nepregibne besedne vrste? Napiši svojo ugotovitev.
75