3 V povedih podčrtaj glagole.
d) Če želiš tudi ti kaj (storim)
a) Ideje za najboljše izume pogosto najdemo v naravi.
za prostovoljca pri pogozdovanju. e) Že nekaj dreves zmore v enem letu (predelam) dioksida, kot ga ustvari avto, ki prevozi 26.000 kilometrov.
b) Razvoj letala je na primer navdihnil ptičji let. c) Regratovo seme je najboljši letalec na svetu. č) To seme po zraku brez porabe energije prejadra več kot en kilometer.
6
e) Od regratove lučke bi morda prevzeli načrt za dron brez uporabe električne energije.
jim pomeni
ŠTEVILO
GLAGOLSKI ČAS
3.
ed.
sed.
ki jih imamo
Podčrtaj glagole, ki jim ne moremo določiti osebe.
Kateri končnici sta značilni za nedoločnike? Kateri pa za namenilnike?
4 V prvem stolpcu prečrtaj besede, ki niso del glagola. Nato glagolom določi osebo, število in glagolski čas, kot kaže zgled. OSEBA
toliko ogljikovega
pogledam, teči, pogledat, prebrati, biti, kupiš, obleč
f) S takšnimi pristopi lahko ustvarimo trajnostne rešitve brez škodljivega vpliva na okolje.
GLAGOL
za čistejši planet, se pojdi (javim)
Osebnih zaimkov ne prištevaj h glagolom!
7 Glagole poveži z ustreznimi končnicami za nedoločnik ali namenilnik. Nato te glagole ustno uporabi v poljubnih povedih.
-ti
ti bom povedal kar jih dela
-či
so pomembne pri razširjanju ga bosta zaužila
gremo teci pojdi želim skoči lepo je peljite se moraš skušaj
-t -č
ni obstajala 8 V nekaterih romanih je v premem govoru nedoločnik pisan brez i-ja na koncu. Kaj je po tvojem vzrok za to? Ali ti je to všeč?
Do sedaj si spoznal/-a dve neosebni glagolski obliki: • •
9
nedoločnik, konča se na -ti/či, npr. poklicati, namenilnik, konča se na -t/-č, npr. poklicat.
a) Babica bo po praznovanju mogla pomit goro posode, zato ji bom šel pomagati.
Namenilnik stoji ob glagolih premikanja (npr. grem vprašat, pojdi preverit, teci povedat), nedoločnik pa ob vseh drugih glagolih (npr. želim vprašati, nehaj preverjati, moramo povedati).
5
b) Pojdi se preoblečt. Za telovadbo moraš imeti športno opremo. c) Utrujena si, pojdi se ulečt. Ni ti treba vse danes končat.
Pri prepoznavanju glagola bodi še posebej pazljiv/-a na naslednje:
Glagole v oklepaju postavi v nedoločnik ali namenilnik in povej, katero obliko si vstavil/-a. a) Na svetovni dan Zemlje bomo šli (sadim) b) Slovenci se smemo (pohvalim) gozdnate v Evropi. c) Strokovnjak nas je prišel (posvarim)
•
drevesa.
•
, da naša država spada med najbolj • •
pred nečim pomembnim.
č) Čeprav je več kot polovica države poraščena z gozdovi, se je treba (zavedam) da se je gozdnata površina v zadnjih letih nekoliko zmanjšala. 66
Popravi napake.
,
•
glagol biti je posebna oblika glagola (npr. sem, si, je, sva, sta), nedoločnik in namenilnik vedno stojita ob še enem glagolu (npr. moral bom spregovoriti, šel je povedat), osebni zaimki niso del glagola (npr. sem ga vprašal), besede, ki označujejo neko dejavnost (npr. branje, fotografiranje, opazovanje), so samostalniki, v prihodnjiku ne obstaja oblika bom bil/-a (npr. Jutri bom bil točen.)
67