2
Oblikoslovje je veda, ki proučuje, kako so besede zgrajene, kako pri pregibanju spreminjajo svoje oblike in kako iz ene vrste besed nastanejo nove.
Na spletu poišči program za izdelavo križank in izdelaj nalogo za utrjevanje sklonov. Nato si v razredu izmenjajte križanke in poskusite rešiti naloge svojih sošolcev. Vodoravno: 2. dež: ed., R 3. lubje: ed., I 5. iglica: mn., R 8. storž: ed., D 10. goba: dv., O 11. mah: ed., T
Glagol, samostalnik, pridevnik, zaimek in števnik sklanjamo ali spregamo, torej jim spreminjamo obliko. Pravimo, da so te besede pregibne. Prislova pa ne moremo spregati ali sklanjati, zato je to nepregibna besedna vrsta.
Navpično: 1. kamen: dv., M 2. drevo: ed., M 4. cvet: dv., M 6. list: dv., R 7. grm: mn., R 9. osa: mn., D
1
2
3
5
4
6 7
›› Samostalnik
8
10
Samostalnik je besedna vrsta, ki poimenuje: • osebe (npr. Anže, Slovenec, čevljar), • živali (npr. muca, Runo, govedo), • rastline (npr. vrtnica, krompir, iglavec), • predmete (npr. knjiga, stol, tabla), • pojme (npr. mladost, ljubezen, prijateljstvo).
11
3
KRAJŠAVA
VPRAŠALNICA
imenovalnik I, im.
KDO ali KAJ (je)?
ura
2.
rodilnik
R, rod.
KOGA ali ČESA (ni)?
ure
3.
dajalnik
D, daj.
KOMU ali ČEMU (dam)?
uri
4.
tožilnik
T, tož.
KOGA ali KAJ (vidim)?
uro
5.
mestnik
M, mest.
O KOM ali O ČEM (govorim)? PRI KOM ali PRI ČEM (sem)?
o uri pri uri
orodnik
O, or.
ušesa mesecu čevelj starši strehi 28
SPOL
4
S KOM ali S ČIM (sem zadovoljen)? z uro
Določi spol in število danim samostalnikom. Kjer sta možni dve rešitvi, napiši obe. SAMOSTALNIK
Množinski samostalniki so tisti, ki imajo samo množino, npr. počitnice (ne moremo reči: ena počitnica), edninski pa so tisti, ki imajo samo ednino, npr. sneg (ne moremo reči: dva snega, trije snegi).
PRIMER
1.
6.
1
IME
ŠTEVILO
Podčrtaj samostalnike, ki imajo samo množino, in obkroži tiste, ki imajo samo ednino. sadje, očala, snežinka, možgani, škarje, moka, mleko, zelenjava, telefoni, hlače
Določamo mu spol, število in sklon. Kadar samostalnike postavimo v različne sklone, jih sklanjamo. Del besede, ki se pri sklanjanju ne pregiba, imenujemo osnova, tisti del, ki se pregiba, pa imenujemo končnica. V slovenščini poznamo šest sklonov, vsak ima svojo vprašalnico. SKLON
9
5 ✱
Podčrtaj samostalnike in jim določi sklon. a) Naša telovadnica je nova.
č) Premagala je vrtoglavico.
b) Pravi, da ne pozna treme.
d) Športne poškodbe so bile redke.
c) Trajalo je več mesecev.
e) Poročali so o številnih premaganih težavah.
Podčrtaj samostalnike in jim določi sklon. a) Vedno si prvi v telovadnici. b) Nastopili so na olimpijskem stadionu. c) Ima dober vmesni rezultat. č) Odpovedali so se nezdravi prehrani. d) Pristal je na nehvaležnem četrtem mestu. e) Popoldne bom šel na bazen. 29