3
Preberi oz. poslušaj. V prvem prizoru radijske igre Zakaj avto zjutraj noče vžgati? izvemo, da sta se mož in žena nekega zimskega večera po celodnevnem izletu vrnila domov in avto pustila kar na mrazu, saj ga bosta naslednje jutro potrebovala za prevoz v službo. Preberi, kaj se je potem dogajalo z avtom. Alenka Goljevšček Kermauner: Zakaj avto zjutraj noče vžgati?
KATRA: MIŠKO KATRA MIŠKO KATRA MIŠKO KATRA
2. prizor Osebi: – Katra – Miško
MIŠKO
KATRA:
KATRA MIŠKO
MIŠKO: KATRA: MIŠKO: KATRA: MIŠKO: KATRA: MIŠKO:
KATRA: MIŠKO:
KATRA: MIŠKO:
KATRA: MIŠKO: KATRA: MIŠKO KATRA: MIŠKO KATRA MIŠKO
Ej, tovariš! Gospod! Pa me ja ne boste pustili na mrazu? (Odhajajoči koraki.) Lepa reč! Celo nedeljo ju požrtvovalno prevažam okoli, storim, kar morem in še več, pa takole ravnata z mano. To je nečloveško! Brezpravna delovna živina sem, nič drugega. Mon Dieu, kakšen je danes svet. – Uh, noč bo mrzla, da bo pločevina pokala. Prehladila se bom in nalezla rjo, kakor gotovo sem rdeče barve ... (Vohanje, rahlo bevskanje in cviljenje.) Hej. Kdo je to? (Cviljenje.) Nekakšno razkuzmano pocestno ščene. Kaj pa stikaš tod okoli sredi noči, ti? Le mirno kri, tršica. Kaj ti pa hočem. Toliko pravice imam biti tu kot ti ali kdor koli drug. (Zapoje): Vse je tiho, vse že spi, pri moji ljubci pa lučka gori. Tvoja vzgoja ni bila kaj prida! Kdo si? Ženski mojega stanu se spodobi vedeti, s kom ima opravka. Sem pes Miško, neznanega porekla, po poklicu potepuh in prisklednik. Ti si pa Katra. Kakšna Katra, neotesanec! Jaz sem Catherine Renault 4 TL iz Pariza, da boš vedel. Fant, si zakomplicirala, mademoiselle. Kontravoje, žabartmá. Še vrabci vedo, da si rojena v Novem majsti. Ampak vsi moji predniki so bili s Francoskega. Pusti prednike, naj jih v miru žre rja. Bodi raje dušica, Kati, pa mi odpri vrata. Zebe me, da se bo še mojemu kožuhu zanohtalo. V pogovoru bova lažje prebila te gluhe urice. Pa nimaš mogoče ... bolh? Tega ne prenesem. Kaj ti ne pade v havbo! (Poje): Vse podgane in vse miši ino bolhe vse pri hiši ... Vse razkuženo, vse pocrkano. Zakaj pa imamo deratizacijo in druge zacije? Higieničen sem kot lekarnar v beli haljici, častna taca. Prav, le zlezi noter, res je mrzlo. (Odpiranje vrat.) Pazi, da ne boš zasvinjal prevlek. (Zapiranje.) Jaz zasvinjal? Saj sem vendar pes. (Voha.) Streha nad glavo, to je nekaj. (Poje): Hiša očetova, ljuba mamica ... Nekaj toplote je ostalo in vsaj brije ne. Morda bi se dalo celo malo zasmrčati. Kako moreš misliti na spanje? Taka jasna, čista noč ... Celo v najtežjih trenutkih mora človek ohraniti smisel za lepoto ... za sanje ... Saj, saj. (Zeha.) Zvezde so kot ribniki zamrznjene svetlobe ... In toliko jih je ... Za vsako bitje na tej zemlji ena ... (že skoraj spi): Piška pečena. Mljac. Tudi zame. In zate, Miško. (iz spanja): Ja, zame, vse zame, mljac. (vzklikne): Joj! Poglej, padla je ... (se splaši iz spanja): Kaj? Kdo je padel? Klobasa? Kost? deratizacija – zatiranje škodljivih glodavcev
230
KATRA: MIŠKO KATRA MIŠKO KATRA MIŠKO
KATRA:
Zvezda! Zvezda je padla! Utrinek! razkrehniti se – (jezno): No, vrag z njim, ti prismoda. Nič užitnega. preklati se DC9 – vrsta letala (razburjeno): Zaželela sem ... močno, močno ... zaželela sem ... (godrnja): Upam, da kaj koristnega. (goreče): ... da bi bila kje drugje ... v drugačni deželi ... brez teme, brez mraza ... (zase): Se mi je kar zdelo. Romantična trapa! (še bolj goreče): ... da bi šla ... daleč, daleč ... stran. (Vžig motorja.) O, Miško! Slišiš? Moj motor je vžgal. Na željo je vžgal ... Zdaj lahko grem (speljevanje) ... lahko grem (ropot motorja narašča), že grem! (prestrašen): O sveta mamka božja pa sedem križev in težav, kot je rekel stari Krjavelj. Ta Katra Katrasta vozi kar sama. In kako jo briše ... (vzhičeno): Drvim! Drviiim .... hitreje! Cesta je ravna pred menoj. (Zavriska.) Še hitreje! (kot prej): Na števcu je že 120 – če ta ni mahnjena po vseh pravilih! (Hitro, priliznjeno.) Kam pa drviš, Kati, če smem vprašati, ljuba, zlata Kati? Na jug, na jug! Sonce, toplota, barve ... (v silnem strahu): O. K., Kati! Ampak s pametjo, s pametjo! Razkrehnila se boš; podvozje ne bo zdržalo. (v vrtoglavem vzhičenju): Joj, ljudje! Odnaša me, ne držim se več ceste ... Letim! Letim! (kriči): Na pomoč! Milica! Primite jo! (vriska): O, zdaj sem ptica! Puščica ... Srkam čisti, mrzli zrak! Kako vse beži pod menoj ... Nobene ovire, nobene zamejene poti ... (stoka): Fant, zdaj smo pa tam, kjer ni muh. Če se bo tole srečno končalo, sem jaz bernardinec. Števec je že zdavnaj fuč, ona pa kot DC9! (Roteče.) Kati, pamet v volan! Bremza! Misli na bremzo, Kati! Juhu! Prebila bom zvočni zid! (Pok, motor utihne, žvižganje vetra.) Svoj lastni krik sem pustila za seboj ... svobodna! Oblaki, veter ... daljave. (Odlomek)
3. prizor Osebi: – Katra – kmet KATRA: KMET:
Ej, ubogi Miško – z dežja pod kap. (Koraki.) Tole je pa najbrž gospodar? Dio mio, ta hrup – kaj se godi? Niente, vse mirno; Karo je spet nagnal kakšno lisico ali dihurja. Karo bravo, dober cane! Vse je in ordine ... Santa Maria, kaj vidijo moje stare oči? Una macchina pred mojo hišo, čisto nuova ... odkod? Sanjam ... Ne! To so vrata (odpiranje) ... in volan. (Hupanje.) Kakšen glas (razneženo), Caruso mio! (Kriči.) Žena! Bambini! Famiglia! Pridite gledat macchino, nuovo macchino ... (Odlomek)
4. prizor Osebi: – Beduin – Miško BEDUIN: Kakor gotovo je moje ime Hadži Halef Omar Ibn Hadži ... in sem lastnik treh naftnih vrelcev, brezštevilne črede kozá in jate kur, še niso videle moje oči, da bi avti med gromom in bliskom padali z neba. 231