3
Med najbolj znane Stare grške bajke spada zgodba o Sizifu. Preberi oz. poslušaj jo. V podzemlju pa je tarnal nad svojo ženo. Eduard Petiška: Sizif
čumnata – manjša preprosta soba
„Pozabila je name,“ je tožil, „ne briga se za pogrebne daritve.“ V kraljestvu senc so vsi sočustvovali s Sizifom. Sama Persefona, vladarica te otožne dežele, mu je dovolila, da se vrne na zemljo in opozori soprogo na njeno dolžnost.
V starih časih so se ljudje bali bogov. Kdor se ni bal boga, pa se je bal vsaj smrti. Prekanjeni kralj Sizif pa se ni bal ne bogov in ne smrti.
Sizif je nemudoma zapustil kraljestvo večne teme. Hlinjena žalost mu je zginila z obraza. Vesel je hitel in tam v proslavo svoje vrnitve med žive ljudi priredil veliko pojedino. Nikoli več se ne bo vrnil med sence, je sklenil, še pomislil ne bo na kaj takega. Soprogo pa je hvalil, da je ubogala njegovo brezbožno zapoved.
Ustanovil je bogato mesto Korint in zgradil utrjeni korintski grad. Za grajskimi okopi pa ni bilo studenca in Sizif je premišljeval, kako bi pretental bogove, da bi mu darovali studence. Pomagalo mu je srečno naključje. Usoda, ki vlada ljudem in nesmrtnim bogovom, je povzročila, da se je rečni bog Azop sprl z Zevsom, vladarjem bogov. Iskal je Zevsa, vendar ga ni mogel najti. Sizif je slišal za Azopov spor in uspelo mu je zvedeti, kje živi Zevs. Pohitel je k Azopu in mu rekel:
V slavnostnih dvoranah so dišale pečene volovske krače in čaše so se polnile s sladkim vinom, od vsepovsod je bilo slišati vesele pogovore in k ognjišču se je usedel slepi pevec z liro. Kralj Sizif je dvignil čašo za slavnostno zdravico. Vendar je ni prinesel do ustnic. Smrt, ki je že stala za njim, mu jo je strgala iz rok in ga drugič odvedla v kraljestvo smrti.
„Vem, v katerem kraju se skriva vladar bogov, in rad ti bom povedal, če mi boš pomagal v stiski. Postavil sem si grad, a v njem nimam vode. Služabniki jo morajo prinašati iz oddaljenih studencev. Pomagaj mi in jaz bom pomagal tebi.“
Kruto kaznujejo bogovi smrtnika, ki ne spoštuje bogov in božjih zakonov. Tudi Sizifa je doletela njihova kazen. V podzemlju mora potiskati v hrib velikansko marmornato skalo, in ko jo slednjič privali na vrh hriba, mu skala uide iz rok in navzdol. Zmeraj znova začenja Sizif ničevo delo in njegovega trpljenja ne bo nikoli konec. Prevod: Kristina Brenkova
Azop je prikimal. Obiskal je Sizifov grad in se na dvorišču za okopi dotaknil skale. Iz skale je šinil bister curek hladne vode. Hvaležni Sizif pa je izdal Azopu, kje je Zevsovo skrivališče. Razjarjeni Azop je začel zasledovati Zevsa. Pozabil je, da je Zevs vladar bogov in ljudi, pozabil je, da ukazuje gromu in blisku. Zevs je srdito opazoval bližajočega se Azopa. Treščil je po njem z bliskom in ga sežgal. Opečeni bog se je zgrudil v reko in od tedaj je med njenim prodom mogoče najti tudi koščke oglja. Ko je Zevs uničil Azopa, se je njegov bes obrnil proti Sizifu.
4
„Pojdi,“ je naročil Smrti, „odpelji Sizifa v kraljestvo senc, kjer ne bo mogel izdajati skrivnosti.“ In Smrt je šla. Kralj Sizif je stal na okopih svojega gradu in gledal s soncem obsijano pokrajino. V opoldanski vročini je rumenela trava in na uvelih grmih se ni premaknil niti listič. Nikjer ni bilo nikogar, vsi ljudje so počivali v senci svojih prebivališč. Le kralj Sizif ni iskal sence. Slutil je strašno Zevsovo maščevanje. Tedaj je opazil, kako po prašni cesti hiti Smrt proti gradu. Pohitel je z okopov v grad, poiskal dve močni vrvi in se postavil k durim.
Spodaj našteto uredi po moči obvladovanja sveta. S številko 1 označi najmočnejše, s številko 4 pa najšibkejše. blisk in grom
5
bogovi
ljudje
usoda
Odgovori. a) Zakaj se je Sizif pri težavi s studencem obrnil ravno na Azopa? Navedi dva razloga za to.
Nič hudega sluteča Smrt je stopila v dvorano. Sizif je vrgel čeznjo vrv in jo zategnil, z drugo vrvjo pa je Smrt krepko zvezal in jo vrgel v čumnato. Oddahnil si je. Zdaj mu Smrt ni mogla več škodovati.
b) Kako se je Zevs maščeval Azopu?
Sizif ni umrl in tudi nihče na svetu ni več umrl, kajti Smrt je zvezana ležala na pogradu v Sizifovem gradu. Bolečine in bolezni so kot poprej obiskovale človeška bitja, toda bolniki niso umirali. Ljudje so se starali, a umrli niso. Od lovskih puščic zadete ptice so še naprej letale po zraku in divje zveri so s kopji v hrbtih bežale v globine gozdov. Živina se je starala, vendar je nič ni moglo rešiti nadložnega življenja.
c) Kdo je edini lahko osvobodil Smrt?
Zevsu se je zmračilo obličje in poklical je Aresa, boga vojne.
č) V zgodbi beremo o več Sizifovih potegavščinah. Katera se ti zdi najbolj zvita in zakaj?
„Sizif je pokvaril ves red na zemlji,“ je rekel vladar bogov. „Samo ti lahko osvobodiš Smrt in jo spet pošlješ med ljudi.“ Bog Ares je stopil na zemljo, razbil duri v čumnato, v kateri je bila zaprta Smrt, in osvobodil svojo prijateljico. Ta je takoj zgrabila Sizifa in ga odvlekla v podzemlje, potem pa se je spet odpravila med ljudi. Z brodarji je plula na barkah, spremljala je lovce v gozdove in vojščake v vojne. Prekanjeni Sizif je vedel, da ga bo smrt slednjič le premagala, zato je že prej vse pripravil za ta trenutek. Naročil je svoji ženi, da po njegovi smrti ne sme prirediti nikakršnih pogrebnih daritev. 218
d) Kje v grški mitologiji poteka posmrtno življenje in kdo v njem vlada?
6
V katero književno zvrst spadajo Stare grške bajke? a) V pesništvo. Svoj odgovor utemelji.
b) V pripovedništvo.
c) V dramatiko. 219