11 V povesti Martin Krpan z Vrha najdemo veliko izrazov in oblik, ki so bili nekoč v rabi, danes pa niso več. Rečemo, da so starinski. Zakaj jih ob pripravi novih knjižnih izdaj ne zamenjajo s sodobnejšimi oblikami?
›› Prežihov Voranc: Dobro jutro 1
Pogovorite se. •
•
12 Podčrtaj starinske izraze in nadnje napiši sodobne knjižne ustreznice. Po potrebi lahko zamenjaš vrstni red ali celo poved. Glej zgled.
•
0,75 decilitra
Kdo vse tebi in tvojim vrstnikom predstavlja avtoriteto? Ali vsi našteti avtoriteta – ugled ali vpliv, na vas enako močno vplivajo? ki izhaja z vodilnega Ali osebe, ki vam predstavljajo avtoriteto, ustrezajo pomenu besede, položaja, moči, znanja kot je razložena na portalu Franček? V razlagi pojma avtoriteta naklonjenost do sočloveka ni omenjena. Kaj menite o tem? Ali do oseb, ki vam predstavljajo avtoriteto, vedno čutite naklonjenost?
a) Prinesli so mu polič vina. b) Cesar, to videvši, veli kočijažu, da naj konje ustavi. LOVRO KUHAR (1893–1950), slovenski pisatelj s Koroške, se je podpisoval s psevdonimom PREŽIHOV VORANC. Aktivno je bil udeležen v obeh vojnah, prav tako tudi v koroškem plebiscitu. Njegova najbolj znana dela so Solzice, Doberdob in Samorastniki.
c) Krpan se ne umišlja dolgo, ampak urno odgovori kakor vsak človek, ki ve, kaj pravi. č) Kdor se je skusil ž njim, gotovo je bil zmagan. d) Jako dobro se mu je zdelo.
Solzice so narečni izraz za šmarnice.
e) Smejalo bi se malo in veliko meni in moji zarobljeni pameti, ko bi to naredil. f) Bil je neki tolik, da ga ni kmalu takega. 13 Ali starinske izraze najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika2? Poskusi najti navedene izraze. nehotoma, ako, skusiti se, malojeden 15 Na YouTubu si oglej predstavo o Martinu Krpanu v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana (režija: Janez Burger, pripovedovalec: Janez Škof, likovna zasnova in animacija: zavod Strup produkcija). Po ogledu napiši krajše besedilo, v katerem poveš: • • • • • • •
naslov predstave in avtorja literarne predloge, ime ustanove, ki je delo konec leta 2013 postavila na svoj oder, režiserja in pripovedovalca, koliko igralcev nastopi na odru in v kateri vlogi, ali avtor sodobne izvedbe ohranja vsebinsko plat zgodbe in značaj njenih junakov, ali si opazil/-a kakšne zanimive režijske odločitve, ki so ti bile všeč, kaj meniš o sceni v tej predstavi in kako ta prispeva k sodobnosti izvedbe, ali ti je predstava všeč (svoje mnenje utemelji, tako da izpostaviš prepričljivost pripovedovalca in likovne animacije ter čustva, ki jih je predstava vzbudila v tebi)
Izogibaj se ponavljanju besed in bodi pozoren/pozorna na jezikovno pravilnost. 15 S sošolci in sošolkami obujajte svoje spomine z obiska v gledališču in si pripovedujte: • • • • •
katero predstavo ste si ogledali, kje je potekala in kdo jo je režiral, kateri igralec ali igralka vas je najbolj navdušil/-a in zakaj, kakšno sporočilo je predstava prinesla, kaj vam je pri gledališču najbolj zanimivo – igra, kostumi, scenografija, glasba ali svetloba, kako občinstvo med predstavo pokaže spoštovanje do nastopajočih.
196
2
Iz avtorjevega priimka tvori svojilni pridevnik in ga uporabi v povedi.
3
Preberi oz. poslušaj besedilo iz Vorančeve zbirke Solzice, v kateri je predstavil svojo mladost. Prežihov Voranc: Dobro jutro Tudi pri nas je bila prava utraktivistična šola, to se pravi, dvojezična šola, v kateri je bila v prvem razredu učni jezik slovenščina, medtem ko je od drugega razreda dalje bila učni jezik nemščina. Slovenščina je ostala le še učni predmet. To pa je bilo le takrat, ako se je zanjo priglasilo dovolj učencev. Ako učencev ni bilo dovolj, tedaj je dvojezičnost ostala le na papirju. Učitelji na naši šoli so bili večinoma nemčurji, nemški hlapci, zato so poskrbeli, da za pouk slovenskega jezika ni bilo dovolj učencev. Pouk na šoli je nehal navadno ob štirih popoldne, slovensko uro pa so dali od štirih do petih. Učenci so bili že izmučeni, mnogim se je mudilo domov na pašo ali kako drugo delo in zato se niso priglašali za slovensko uro. Razen tega so znali učitelji še na drug način priskutiti slovenski pouk. Ob vsaki priložnosti so govorili otrokom, naj se le pridno uče nemškega jezika, ker bodo z njim v življenju daleč prišli. Imeli bodo mnogo lažji kruh. Zakaj s slovenskim jezikom se nikamor ne pride. Če znaš samo slovenski, si sposoben kvečjemu za kakega hlapca ali težaka. Taka stalna propaganda se je otrok seveda morala prijeti. Ni pa se prijela le otrok, ampak se je premnogokrat oprijela tudi staršev samih. V resnici je bilo v praktičnem življenju takrat tudi res tako, kakor so trdili naši učitelji. S slovenščino nisi nikamor mogel, ker so naš jezik takrat povsod preganjali. Zato se je večkrat zgodilo, da sem bil pri slovenski uri edini učenec. Moj oče mi je namreč zabičal, da moram brezpogojno k slovenski uri. Ako ga ne bi ubogal, bi me nabil. Z enim učencem se pa učitelj ni hotel ukvarjati. Tako je dvojezičnost naše šole največkrat sama po sebi prenehala in oblast je dosegla svoj smoter. (Odlomek)
nemčur – pripadnik nenemškega naroda, ki si prizadeva za ponemčenje težak – delavec, ki opravlja težka fizična dela 197