3
V povedi se je prikradlo sedem napak. Odpravi jih, nato pa jih razvrsti po kronološkem zaporedju, tako da dobiš obnovo zgodbe o Martinu Krpanu.
4
Napiši še svoj primer za glavno in stransko dogajanje v povesti Martin Krpan z Vrha.
5
Martin Krpan je bil doma z Vrha pri Sveti Trojici. Ali je Sveta Trojica kraj ali pokrajina? Svoj odgovor pojasni s sklicevanjem na pravilo o pisanju krajevnih in nekrajevnih imen.
6
Napiši sporočilo povesti Martin Krpan z Vrha.
7
S kom lahko primerjaš Krpana, s Pegamom ali z Lambergarjem?
Prišel je dan boja z Brdavsom in preprosto opravljen Krpan je na svoji kobilici izgledal skoraj smešno. Ko je nekoč pozimi na svoji poti srečal cesarja, se je temu umaknil tako, da je na ozki gazi prestavil svojo kobilico. Ko je na Dunaju moril strašni Brdavs, sta se ga spomnila in z dunajskega dvora so poklicali po Krpana. Nekega sobotnega popoldneva je Močilar Levstiku pripovedoval zgodbo o Martinu Krpanu, silno močnem človeku, ki je tihotapil angleško sol. S tem se je zelo zameril cesarici, ki se je poleti rada hladila na vrtu v senci tega drevesa. Ta se je nemudoma odpravil in prišel na dvor, na katerem je bil zelo lepo sprejet, in to kljub žalovanju ob smrti cesarjevega očeta. Odločil se je, da bo orožje izdelal sam, zato je na vrtu posekal hrast in iz njega naredil kij ter toporišče za mesarico.
V poglavju o ljudskem slovstvu poišči ime literarnega junaka, za katerega Slovenci pravimo, da ga čakamo, da se prebudi iz spanja in bo srečno zavladal svojemu ljudstvu.
Tudi konja si je priskrbel sam, ko je šel po svojo kobilico. Zaradi silne moči, ki jo je s tem pokazal, je naredil velik vtis nanj in na njegovega kočijaža. Ko pa se je boj vnel, je Martin Brdavsa premagal in s tem odrešil cesarstvo. Potem je šel v orožnico in konjušnico, da bi si izbral orožje in konja, a je ugotovil, da ni nič primernega zanj.
8
Levstik v svojih opisih pogosto uporablja primerjavo s čim, kar je preprostemu bralcu poznano. Kaj s tem doseže?
9
Martin Krpan je bil preprost, a moder človek. To se odraža tudi v njegovem bogatem besednem zakladu, v katerem ne manjka zanimivih prispodob, modrih misli in pregovorov. Ustno jih pojasni.
Na koncu je posegel cesar in Martinu na njegovo pobudo za plačilo dal dovolilnico za tovorjenje avstrijske soli. Cesar ga je hotel bogato plačati, ponudil mu je celo svoje cesarstvo, a Martin ga ni hotel. Le cesarica mu še vedno ni mogla odpustiti zaradi požaganega drevesa, zato mu je za plačilo hotela dati toliko hrane, da je ne bi mogel tovoriti na Kranjsko. a) Ali vsi dogodki iz zgodbe enako prispevajo k njenemu zaključku in končnemu sporočilu? DA NE b) Med spodnjimi dogodki podčrtaj tiste, brez katerih bi zgodbo težko obnovili. Močilar v lipovi senci pripoveduje zgodbo – na Dunaju mori strašen Brdavs – cesar pokliče po Krpana – Krpanova kobilica se ne pusti zvleči čez prag – Krpan premaga Brdavsa – minister Gregor se iz Krpana norčuje
Glavno dogajanje so ključni deli zgodbe. Brez njih pripoved ne bi imela smisla oz. takega razpleta, kot ga ima sedaj. Primer: Martin Krpan Brdavsu vzame glavo. Stransko dogajanje so dogodki, ki zgodbo naredijo zanimivejšo, a za končni razplet niso nujni. Primer: Krpan Brdavsu tako močno stisne roko, da izza nohtov priteče kri.
194
a) Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj. b) Moja roka je dolga. c) Kdor ni grbast, morda je pa trobast. č) Varite, da me ne boste vodili za nos! d) Če ga živ krst ne zmore, Krpan ga bo. e) Presneto jim je bila huda za nohti! f) On tedaj použije, ko bi kvišku pogledal. g) Če misliš, primi ga, pa mu odstrizi glavo. h) Krpanu je kladivo v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. 10 7 Skrajšaj povedi, tako da povzameš podčrtane primerjave. a) Krpan je kobilico v sneg prestavil, kakor bi nesel skledo na mizo. b) Petnajst Brdavsov za malo južino, to je meni toliko, kolikor vam kamen poriniti čez lužo, ki jo preskoči dete, sedem let staro. c) Od tukaj do Vrha se pot vleče kakor kurja čreva. č) Mretačka je bila tako majhna kakor deklina trinajstih let.
195