Tako še mati rekla je: „O, kaj ti pravim, Krištofe, na te reči poslušaj me!
Tako pa Pegam govori: „Premočnega mi še blo ni, te, Krištofe, to kaj skrbi?
Hudiča ima Pegam dva, premagal bodeš ti oba, le glej, da te ne zapeljá.
Al’ konjič tvoj bo žaloval, po polju bode rezgetal, ko gospodarja bo iskal.“
Ak‘ bodeš videl tri glavé, dve krajni njemu pust‘ obe, na srednjo naj ti sablja gre.“
Pa Krištof tako govori: „Za drugega pa meni ni, ko to, kar tebe mal‘ skrbi:
Poda se v svetlo kamrico, na glavo dene kapico, pripaša sebi sabljico,
za tvojo židano gospo, ki tako mlada vdova bo; ne veš, da men‘ dopadla bo?“
zasede konjča brzega, roko pa materi moli: „Mat‘ moja, zdrav‘ ostante vi!“
Se v drugo Pegam zaleti, se Krištofu pokaže kri, mu vendar sile ne sturi.
Mi zdaj pa s konjem zadriči, ko strela hitro mi leti in se popred ne ustanovi:
Ko v tretje vkup zadirjata, takrat se dobro počita, za vselej boj razločita.
po Dunaju mi dirja v skok, so pri kosilu vsi okrog, Pegamu pade žlica iz rok.
Je meril Krištof srednjega, na stran je pustil krajnega, udaril ravno srednjega.
Mu Pegam tako govori: „Naj se preveč ti ne mudi, da glave bi ne zgubil ti!
Je njemu pravo glavo vzel, pa hitro njo na jelca ujel, ves Dunaj tega je vesel.
Al‘ hočeš kaj počakati, al‘ češ se precej mahati nu svojo glavo vagati?“
Driči na beli Dunaj z njo, z junaka Pegama glavo, jo kaže Dunajcem lepo.
Je Krištof tako govoril: „Ne bom se dolgo jaz mudil, na Kranjskem sem še včeraj bil.“
Mu reče tako svetli car: „Junak, ti moški Lambergar, kaj češ imeti za svoj dar?“
Ga praša Pegam spet tako: „Kje se bo godilo to? Al‘ tu na trg širokemo?“
Pa Lambergar odgovori: „Na Kranjskem imam tri gradi, da b‘ moji, prosim, lastni bli!“
2
Ali veš, da: •
3
zgodovinski viri ne ponujajo zanesljivega odgovora o tem, kdo je upodobljen v Pegamu in kdo v Lambergarju? Najpogosteje prevladuje mnenje, da Pegam predstavlja Jana Vitovca, češkega plemiča in vojaškega poveljnika iz 15. stoletja, znanega po ropanju po Kranjskem. Lambergar pa simbolizira pogumnega Slovenca, ki ga je cesar poklical na pomoč.
V obnovo pesmi Pegam in Lambergar se je prikradlo deset vsebinskih napak. Poišči jih in jih odpravi. Sredi Dunaja se cesar v gosposki družbi hladi v senci pod mogočnim hrastom in se hvali, ko pravi, da ima tako cesarstvo, da mu ni para. Mimo prijezdi Pegam, ki reče, da je to sicer res veliko, ampak da vseeno ne premore takega junaka, ki bi se bil pripravljen pomeriti z njim v boju za življenje. Cesar Pegamu ugovarja in pove, da ima takega junaka – Krištofa Lambergarja, ki živi na Kranjskem. Pegam cesarja izzove, naj pošlje ponj, da se bosta pomerila. Res se tako zgodi in še isti večer se sel odpravi na Kranjsko, kamor prispe čez dva dni. Tam sprašuje po Lambergarju in pokažejo mu skromno bajtico, v kateri živi. Vse to od daleč opazuje Lambergarjeva žena, ki sluti nesrečo. Mati Lambergarja poduči, da bo imel Pegam v boju tri glave in naj mu vzame desno. Lambergar se hitro odpravi na pot in do kosila je že na Dunaju. Tu se takoj seznani s Pegamom, s katerim se dogovorita, da se bosta bila na širokem polju, in sicer brez gledalcev. Dvoboj se začne, zmagovalec pa je znan šele po tem, ko si drugič zdirjata nasproti. Krištof je ubogal materin nasvet, Pegamu je meril pravo glavo in ga s tem premagal. Zdaj si Lambergar Pegamovo glavo natakne na meč in se z njo hvali po Kranjskem, od cesarja pa dobi v zahvalo mogočen grad na Kranjskem.
4
Odgovori. a) Katere narodnosti je Krištof Lambergar? Pomagaj si z deveto kitico.
b) Ali njegova narodnost vpliva na sporočilo pesmi? Kako? dopasti – biti všeč sile ne sturi – ne naredi nič hudega jelca – ročaj meča
c) Kateri od obeh junakov ti je bolj všeč? Zakaj?
č) Primerjaj Pegama in Lambergarja po značaju.
Mu pravi Lambergar tako: „Na polju, da vsi vidijo, za najno čast se bijeva.“ Nasproti zdaj zadirjata, za ušesi se oprasneta, si nič ne sturta hudega.
134
135