Ljudska književna besedila – temelj narodove književnosti
› Ljudske pesmi ›› Ljudska: Pegam in Lambergar 1
Preberi oz. poslušaj pesem, v kateri se domači junak spopade s tujim velikanom. Med branjem se še posebej osredotoči na značaj glavnih oseb in rezultat boja. Ljudska: Pegam in Lambergar Tam beli Dunaj mi stoji, na Dunaju kaj se godi, me dobro poslušajte vi.
Mu reče cesar pisat‘ list, človeka brzega dobit‘, da more kmal‘ do njega prit‘.
Je v sredi mesta tratica, na trati raste lipica, Dunaj hladi nje senčica.
Izgovori komaj enkrat, se najde precej pobič mlad, kir list ponese njemu rad.
V ljudsko slovstvo uvrščamo besedila, ki izvirajo iz izročila besedne umetnosti nekega naroda. Zanje je značilno, da njihov avtor ni znan, v čemer se razlikujejo od avtorskih besedil, saj zanje vemo, kdo jih je napisal.
Pod senco miza rúmena, okoli mize stoli pa, sedi na stolih góspoda.
Ponese v lepo deželo, gorato kranjsko deželo, tje Krištofo Lambergarjo.
Besedila ljudskega slovstva so se najprej prenašala ustno, potem pa jih je v nekem trenutku nekdo zapisal. S tem jih je sicer nekoliko spremenil, jih osiromašil njihove živosti, ampak le tako je zagotovil njihov obstoj. Velika škoda bi namreč bila, če bi se ta besedila pozabila, saj so zelo bogata in so del kulturne dediščine naroda.
Med njimi cesar govori: „Po moji misli se mi zdi, kraljestvu našmu glihe ni.“
Zvečer je Dunaj zapustil, leti, ko bi ga zlod podil, je zjutraj že v Tržiču bil.
Pridirja Pegam in driči, ošabno tako govori: „So prazni vaš pogovori!“
Gospode tukaj gor budi, pohlevno nje nagovori: „Kje Krištof Lambergar stoji?“
Naprej še Pegam govori: „Kar pravim vam, gospodje vi,“ cesarja ven tud‘ ne spusti –
Pred njim se vsi priklanjajo, se njemu nič ne zlažejo, mu s prstom grad pokažejo.
„imate velko gospostvó, a ne junaka pod sebó, kater‘ bi skusil se z meno.“
Za kapo vtakne beli list, naprot‘ prikloni jim se nizk‘, gre hitro ko nebeški blisk.
Odgovori mu car tako: „Kaj češ prašati me za to? Ga imam, da ti presedal bo!
V lini stara mat‘ stoji ino pri sebi govori, da to pa že nič prida ni!
Na kranjski zemlji mi živi, kjer se na Kamnu govori, se nikdar tebe ne boji.
Do sina teče svojega, do Krištofa Lambergarja, da b‘ lepo ga podučila:
Krištof Lambergar z imenom, na sinji skal‘ prebiva tam, te v pest želi dobiti sam.“
„Konjiča imaš ko ptičico, zlato zoblje pšeničico, pije sladko rebulico.
Prav’ Pegam: „Pišite mu list, doma pusti naj vse na stran, pridirja meni naj v bran!“
Stoji pri jaslih sedem let, na sonce mi nikol‘ ne gre, nu videl ni še belga dne.“
V tem poglavju: • bereš besedila ljudskega slovstva, razmišljaš o njihovi vsebini ter opazuješ njihov jezik in slog, • izveš, kaj je značilno za pripovedko, • spoznaš značilnosti bajke, • izveš, kaj sta obrnjen vrstni red in vzklik.
Ker se pomena teh besedil vedno bolj zavedamo, se za ljudsko slovstvo uporablja tudi izraz slovstvena folklora; slovstvo je besedna umetnost, folk v angleščini in nemščini pomeni ljudstvo, lore pa védenje, modrost. Med besedila slovstvene folklore torej uvrščamo tista besedila besedne umetnosti, ki vsebujejo tolikšno mero modrosti (v zgodbi, sporočilnosti, spevnosti), da so si jih ljudje med sabo radi pripovedovali ali jih prepevali in jih tako ohranjali.
1
O ljudskem slovstvu že veliko veš. Obkroži pravilne trditve, napačne pa popravi. a) Besedila ljudskega slovstva nimajo avtorja. b) Ljudske pesmi se prenašajo ustno in navadno tudi iz roda v rod. c) K ljudskemu slovstvu spadajo tudi pregovori, uganke in vraže, ki se prenašajo iz roda v rod. č) Jezik besedil ljudskega slovstva je preprost in pogosto vsebuje prvine narečja. d) Besedila ljudskega slovstva so manj vredna kot umetnostna besedila znanih besednih umetnikov. e) Pri prenosu besedil ljudskega slovstva prihaja do sprememb ali tako imenovanih različic. f) V ljudskih pesmih so pogosta števila tri, pet, sedem, devet, deset, sto, tisoč, milijon in milijarda. g) K ljudskemu slovstvu spadajo pesmi in pripovedi. h) Ljudske pesmi in pripovedi so nastale veliko pred tem, ko so bile zapisane. i) Številne ljudske pesmi prepevamo.
132
gliha – primerjava na Kamnu – grad Kamen blizu Begunj na Gorenjskem brzi – hitri zlod – hudič lina – oknu podobna manjša odprtina
133