› Pogajalni, prepričevalni in raziskovalni pogovor
b) Obkljukaj pravilna odgovora. Zakaj je učenka oklevala? Ker se ji zdi tekmovanje stresno.
Pogovor je oblika govornega sporazumevanja, pri kateri vsaj dve osebi oz. sogovorca izmenjujeta svoje misli, ideje ipd. Poteka lahko neposredno (v živo) ali po telefonu oz. prek sodobnih avdio- in videopovezav.
Ker bo raje brala knjige po svojem izboru. Ker ima veliko drugih obveznosti.
Poznamo tri vrste pogovorov: • pogajalni pogovor — sogovorci drug drugemu predstavijo svoje mnenje z namenom, da s pogajanji in vsaj delnim sporazumom pridejo do skupnega dogovora, • prepričevalni pogovor — sogovorci so različnega mnenja, vsak izmed njih želi druge prepričati o svojem prav, • raziskovalni pogovor — v njem se sogovorci sprašujejo po podatkih, dejstvih, mnenju ipd. Pravila vljudnega vedenja nam narekujejo, da med pogovarjanjem sogovorca gledamo v oči, da ga ne prekinjamo oz. mu ne segamo v besedo in da govorimo približno toliko kot on (in ne preveč ali premalo). Spoštljivo vedenje je temelj učinkovite komunikacije v vseh okoliščinah, v prepričevalnih in pogajalnih pogovorih pa se njegova vloga še bolj jasno pokaže.
Besedno sporočanje je način sporazumevanja, ki temelji na besednem jeziku. Zanj je značilna raba napisanih ali izgovorjenih besed. Nebesedno sporočanje pa je način sporazumevanja, ki temelji na nebesednem jeziku. Zanj je značilno, da vključuje vse druge oblike prenosa informacij, na primer obrazna mimika, telesna drža, očesni stik, slika, graf, fotografija itd. Obe vrsti sporočanja sta medsebojno povezani in se dopolnjujeta, za pravilno razumevanje sporočila pa je ključnega pomena poznavanje njegovih okoliščin.
3
Še enkrat si oglej pogovor med učiteljico in učenko in odgovori na naslednja vprašanja v povezavi z njim. a) Kaj zaznaš z obrazov učencev, ki odhajajo iz razreda?
1
Oglej si pogovor med učiteljico in učenko ter odgovori na vprašanja. a) Kdaj in kje je potekal pogovor med učenko in učiteljico?
b) Kako učenkina telesna govorica na začetku pove, da ni navdušena za sodelovanje na tekmovanju?
b) Kdo je začel pogovor in s katerim namenom? c) Kako učenka s telesno govorico na koncu izda, da se veseli tekmovanja? c) Kako se je učenka odzvala na učiteljičino pobudo? č) Kdo ima bolj izrazito besedno govorico, učiteljica ali učenka? Svoj odgovor utemelji s sklicevanjem na besedilo. 2
Tudi naslednje naloge se navezujejo na pogovor med učiteljico in učenko. Reši jih. a) Obkljukaj ustrezna nadaljevanja.
4
Ob katerem učiteljičinem argumentu je učenka prvič pomislila, da bi ji udeležba na Cankarjevem tekmovanju lahko koristila?
5
Ali je učiteljica učenko na koncu pogovora prepričala, da se udeleži Cankarjevega tekmovanja? DA NE
6
Pogovorite se, katere odlike dobrega govorca ima učiteljica.
Učiteljica je želela prepričati učenko, da se udeleži Cankarjevega tekmovanja, ker rada bere. se na tekmovanje še nihče ni prijavil. je dobra v pisanju spisov. meni, da bi jo Cankarjevo priznanje dodatno motiviralo. bi ji Cankarjevo priznanje povečalo možnosti za pridobitev Zoisove štipendije.
102
103