D RA ELO ZL VN IČI A CA
Dejavnik – vzrok, povzročitelj spremembe. Notranji (preoblikovalni) dejavniki – dejavniki, ki imajo svoj izvor v notranjosti Zemlje. Enačimo jih s pojmom tektonika ali tektonsko delovanje. Zunanji (preoblikovalni) dejavniki – dejavniki, ki imajo svoj izvor zunaj Zemlje, predvsem v delovanju Sonca, na Zemlji pa posledično v delovanju vode in vetra. Preperevanje – razpadanje, razkrajanje zaradi delovanja vlage, mraza ali toplote. Celine ali kontinenti – veliki deli kopnega, ki ležijo sredi oceanov. Oceani – veliki deli svetovnega morja. Zemljina skorja, plašč in jedro – trije ovoji, ki sestavljajo notranjo zgradbo Zemlje. Ozračje ali atmosfera – plinski ovoj, ki omogoča življenje na našem planetu. Litosfera – trdna plast zunanjega ovoja Zemlje, ki jo sestavljata Zemljina skorja in vrhnji del Zemljinega plašča. Litosferske plošče – plošče, na katere je razdeljena litosfera. Vulkan ali ognjenik – mesto na Zemljinem površju, na katerem žareče kamnine iz Zemljine notranjosti prihajajo na površje. Magma – žareče raztaljene kamnine v notranjosti Zemlje. Lava – magma, ko pride na površje. Žrelo ali krater – lijaku podobna oblika na vrhu vulkana. Vulkanski pepel – drobni, nesprijeti delci vulkanskih izmečkov, ki jih raznašajo vetrovi. Potresi – nenadna, sunkovita in pogosto silovita tresenja Zemljinega površja. Potresni valovi – valovi, ki se širijo iz žarišča potresa.
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Planet Zemlja
Planet Zemlja
Razčlenjenost in razgibanost Zemljinega površja Zakaj se površje dviguje ali znižuje? V prejšnjem poglavju smo spoznali notranje preoblikovalne dejavnike ali tektoniko. Zaradi takšnega delovanja se deli Zemljinega površja po večini dvigujejo, kar zaznavamo kot nastajanje gorovij. Vendar pozor! Tudi ko se neko gorovje dviguje, lahko manjši deli površja pri tem dviganju zaostajajo ali pa se celo ugrezajo (spuščajo). Narava namreč skuša na ta način uravnotežiti različne pritiske, ki prihajajo iz Zemljine notranjosti. V Sloveniji to lahko vidimo na primeru močno dvignjenih vrhov Julijskih Alp na eni ter med njimi ugreznjene Bovške kotline na drugi strani.
• Kako so si ljudje dolgo predstavljali Zemljo? • Zakaj je Zemljino površje ponekod višje, drugod pa nižje? • Na katerih štirih celinah se ljudje po tvojem mnenju najbolj soočajo z nevarnostjo potresov, na katerih treh celinah pa bistveno manj? l V atlasu odpri zemljevid sveta in primerjaj celine po velikosti. l Na zemljevidu sveta v atlasu ugotovi, katere celine prečka ekvator. l Na zemljevidu litosferskih plošč v učbeniku ugotovi, pri katerih dveh velikih oceanih potekajo stiki litosferskih plošč najbolj po sredini oceanov. Zemlja je v osnovi okrogla, vendar je okoli polov nekoliko sploščena, ob ekvatorju pa nekoliko izbočena. Večino Zemljine oble (71 %) pokriva svetovno morje, kopno pa le manjši del (29 %). Kopno sestavlja sedem velikih celin ali kontinentov: Azija, Afrika, Severna Amerika, Južna Amerika, Antarktika, Evropa in Avstralija (z Oceanijo). Svetovno morje sestavlja pet različno velikih oceanov: Tihi, Atlantski, Indijski, Južni in Arktični ocean. Zemljino notranjost sestavljajo trije ovoji: jedro, plašč in skorja. Ozračje ali atmosfera je poseben zaščitni plinski ovoj okoli Zemlje, ki omogoča življenje na našem planetu. Litosferske plošče se premikajo, stikajo pa se na tri načine: ponekod se dve plošči razmikata, drugod se ena podriva pod drugo, tretji način pa je drsenje dveh plošč druge ob drugi v nasprotnih smereh. Žareče kamnine v notranjosti Zemlje imenujemo magma, ko pa pridejo na površje, jim rečemo lava. Ta se na površju odlaga v plasteh in oblikuje vulkanski stožec. Na njegovem vrhu je glavno žrelo, na pobočjih lahko nastanejo tudi stranska žrela. Vulkanski izbruhi imajo poleg negativnih tudi pozitivne posledice za življenje ljudi. Potresi nastanejo zaradi premikov v Zemljini notranjosti, najpogosteje ob stikih litosferskih plošč. Iz žarišča v notranjosti se potres širi navzven v obliki potresnih valov. Potresov ne moremo preprečiti, pred njihovimi učinki pa se najbolje zavarujemo s protipotresno gradnjo.
Globoko ugreznjena Bovška kotlina sredi visokih vrhov Julijskih Alp
Zdaj si oglejmo še zunanje preoblikovalne dejavnike, med katere štejemo predvsem delovanje Sonca, vode (v vseh pojavnih oblikah), vetra in živih organizmov. Voda prihaja do površja iz ozračja, in sicer v obliki padavin. Največji del padavinske vode se potem premika po površju v obliki rek, manjši del pa v obliki ledenikov. Zaradi razlik v temperaturi, pa tudi drugih vzrokov, kamnine v zgornji plasti Zemljinega površja preperevajo. To pomeni, da razpadajo na vedno manjše delce. Voda in veter lahko potem to preperelo plast počasi odnašata.
48
Preperevanje kamnine
49