D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Planet Zemlja
Planet Zemlja
Četrti razlog je vpliv podnebnih sprememb in drugih sprememb v okolju. Ozračje na Zemlji se prekomerno segreva, vedno več je izrednih vremenskih dogodkov, kot so suše ali poplave. Na nekaterih revnih območjih, kjer ljudje živijo predvsem od kmetijstva, čedalje hujše suše silijo prebivalce, da se selijo drugam.
Tri glavne grožnje za svetovne oceane Čeprav se nam zdijo svetovni oceani nepredstavljivo veliki, so vseeno podvrženi različnim grožnjam, ki jih človeštvo zmore le deloma reševati. Oglejmo si tri glavne. Prva grožnja so posledice podnebnih sprememb. Kažejo se predvsem v prekomernem segrevanju morske vode, ki ima med drugim za posledico tudi izginjanje koralnih grebenov in dvig morske gladine. Ob slednjem so najbolj prizadeti prebivalci nekaterih nizkih otokov v Tihem oceanu, ki se nimajo kam umakniti. Hitrih rešitev ni na vidiku, saj se človeštvo z različnimi ukrepi le deloma uspešno bojuje proti splošnemu segrevanju ozračja.
Vodnjaki v nekaterih sušnih delih severne Afrike so čedalje bolj prazni.
KAJ POMENI TRAJNOSTNA RABA VODNIH VIROV? Voda je čedalje dragocenejša dobrina. Če so danes največji spori in vojne na svetu zaradi nafte, utegnejo biti v prihodnosti zaradi vode. Najboljši odgovor na vprašanje, kako naj v zvezi z vodnimi viri ukrepamo za prihodnost, je trajnostna raba vodnih virov. To pomeni uporabo vode na način, ki zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe. To lahko dosežemo na več načinov – kot družba in kot posamezniki. Ukrepi na ravni družbe so usmerjeni v splošno varčevanje z vodo in večjo učinkovitost njene uporabe pri vseh gospodarskih dejavnostih. Do zdaj uveljavljene oblike namakanja pri kmetijstvu lahko na primer nadomestimo s sodobnejšimi tehnikami, pri pridelavi pa uporabljamo manj strupov za škodljivce in manj gnojil. Odpadno vodo iz industrije in komunalno odpadno vodo, ki nastaja v gospodinjstvih pri kuhanju, pranju in v sanitarijah, lahko recikliramo. To pomeni, da jo prečistimo in potem znova uporabimo za različne namene (namakanje, industrijske procese, splakovanje stranišč). Večji kraji so v ta namen zgradili svoje čistilne naprave. Tudi ukrepi na ravni posameznika so usmerjeni v zmanjšanje porabe vode (npr. uporaba varčnih pip in WC-kotličkov, zbiranje deževnice za zalivanje) in zmanjšanje njenega onesnaževanja (npr. uporaba okolju prijaznih čistil, prenehanje odmetavanja vseh nevarnih snovi v odtok).
62
Čistilna naprava za prečiščevanje vode pri Grosupljem
Nizek otok na Kiribatih v Oceaniji. Če se bo morska voda še naprej dvigovala, bo otok počasi preplavila.
Druga grožnja so različni morski odpadki, ki ogrožajo morske živali in spreminjajo njihovo življenjsko okolje. Največji onesnaževalec med njimi je plastika, ki sčasoma razpade na majhne delce – mikroplastiko. Ta prodira v celotno morsko prehranjevalno verigo in na koncu doseže tudi človeka. Na nekaterih delih oceanov – najbolj v severnem Tihem oceanu – so se zaradi kroženja morskih tokov nakopičile večje količine plastike. Označili so jih kot nekakšne »otoke smeti«, čeprav ne gre za prave plavajoče otoke iz plastike. Človeštvo je v boju proti temu zlu nekoliko uspešnejše. Marsikje so že prepovedali ali vsaj omejili plastiko za enkratno uporabo.
Plastični odpadki na morskem dnu
63