D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Planet Zemlja
Planet Zemlja
izviri
prepustna kamnina podzemna voda
neprepustna kamnina
Izviri na stiku neprepustnih in za vodo prepustnih kamnin, kjer podzemna voda prihaja na površje.
porečje
Rečno omrežje od izvira do izliva
Vodni viri in možnosti njihovega izkoriščanja
Tekoče vode – reke in potoki – izvirajo v višjih nadmorskih višinah, od koder tečejo proti morju. Njihovi izviri so v glavnem vezani na stike neprepustnih in za vodo prepustnih kamnin. Podzemna voda se nabira nad plastjo neprepustnih kamnin, saj skozi njih ne more, in se počasi premika naprej. Če se prepustna plast nad neprepustno prekine, lahko podzemna voda v obliki izvira pride na površje in potem po njem kot površinska voda nadaljuje svojo pot proti morju.
Z izrazom vodni viri označujemo vodo na Zemljinem površju ali pod njim, ki je za nas dosegljiva in jo uporabljamo kot pitno vodo ali kot vodo za kmetijstvo, industrijo, proizvodnjo energije in druge dejavnosti.
Tekoče vode se na poti proti morju združujejo. Potoki in manjše stranske reke se izlivajo v večje glavne reke. Če reka na svoji poti naleti na oviro ali na kakšno večjo kotanjo, ki jo napolni z vodo, nastane naravno jezero. Jezero lahko ustvari tudi človek, ki z jezom zajezi reko. Takrat govorimo o umetnem jezeru. Reka v spodnjem delu svojega toka, ki je položnejši, običajno bolj vijuga, dokler ne priteče do svojega izliva v morje. Ozemlje, s katerega voda odteka v isto reko, imenujemo porečje. Porečja so dobila ime po glavnih rekah. Porečje reke Soče tako imenujemo Posočje, porečje reke Mure pa Pomurje.
izliv stranske reke naravno jezero
Rečna voda je eden glavnih vodnih virov za človeka (Poljanska Sora).
Voda v jezerih se obnavlja počasneje kot v rekah (Trnovačko jezero).
umetno jezero
Sestavine rečnega omrežja: izvir, izliv manjše reke v večjo, naravno jezero, umetno jezero, porečje
SESTAVA VSE VODE NA ZEMLJI Če hočemo bolje razumeti, kako zelo omejene in dragocene so zaloge takoj uporabnih vodnih virov, si moramo vsaj v grobem ogledati sestavo vse vode na Zemlji. Skoraj v celoti jo predstavlja svetovno morje, kar pomeni, da je velika večina vode našega planeta slane in zato neprimerne za pitje in večino gospodarskih dejavnosti. Sladke vode je le tri odstotke, in še ta je večinoma težko dostopna. Skoraj vsa je namreč ujeta v ledene pokrove okoli južnega in severnega pola ali kot podzemna voda. Le en odstotek vse sladke vode je dosegljive na površju in v ozračju. Znotraj tega odstotka večji del predstavljajo jezera, reke pa le en odstotek od odstotka dosegljive sladke vode. To je v primerjavi z vso vodo na Zemlji povsem neznatna količina, ki pa je za človeka daleč najpomembnejši vodni vir.
NAJDALJŠE REKE NA SVETU Najdaljše reke so Nil (Afrika), Amazonka (Južna Amerika), povezava Misisipi–Misuri (Severna Amerika), Modra reka (Azija), povezava Jenisej–Angara–Selenga (Azija) in Rumena reka (Azija). V virih najdemo različne podatke o tem, katera reka je najdaljša. Po količini vode, ki se pretaka po reki, pa je na prvem mestu Amazonka. Najdaljše reke na svetu
58
Od vse sladke vode na Zemlji je dosegljive in primerne za izkoriščanjele približno en odstotek. Zaradi oddaljenosti in drugih vzrokov pa velike večine te vode ne moremo takoj uporabiti. Za takojšnjo uporabo je primeren le njen neznaten del. To je predvsem voda v rekah in del vode v jezerih. Prav voda v rekah je najpomembnejši vir za zajetje in uporabo, saj se nenehno obnavlja, medtem ko se voda v jezerih obnavlja precej počasneje. Kot vodne vire v manjši meri lahko uporabljamo tudi vodo iz ozračja (npr. deževnico) ali iz tal.
Sestava vode na Zemlji
Velikanske gmote ledu v morju okoli Antarktike
59