D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Planet Zemlja
Planet Zemlja
Vodovje
KATERA JE NAŠA NAJVEČJA KOTLINA?
To je Ljubljanska kotlina. Zaradi dokaj ravnega dna in za kmetijstvo primerne prsti so v njej dobre možnosti za poljedelstvo in živinorejo. Ker ima najbolj središčno lego v Sloveniji in se v njej stikajo vse glavne prometne povezave, je v njej nastalo glavno mesto države Ljubljana in še nekaj drugih pomembnih mest. Ljubljanska kotlina je tako postala največje zgostitveno območje prebivalstva in gospodarsko jedro Slovenije, kjer so se razvile tako rekoč vse gospodarske dejavnosti.
Kroženje in sestava vode na našem planetu
Ljubljanska kotlina severozahodno od Domžal
Preperevanje kamnin – razpadanje kamnin na vedno manjše delce. Erozija – dolbenje oz. vrezovanje v površje in njegovo odnašanje. Zaliv – v kopno segajoč del morja. Polotok – del kopnega, obdan z morjem. Otok – del kopnega površja, z vseh strani obdan z morjem. Morska ožina – ozek del morja med otoki, polotoki ali celinami. Nižina – večinoma ravno površje na nizki nadmorski višini. Ravnina – večinoma ravno površje, ki lahko leži na nizki ali visoki nadmorski višini. Grič – nižja vzpetina zaobljene oblike z vrhom do nadmorske višine 600 m in relativno višino do 300 m. Gričevje – v celoto povezani griči. Hrib – višja vzpetina, ki ne presega nadmorske višine 1500 m in ne sega prek zgornje gozdne meje. Hribovje – v celoto povezani hribi. Gora – visoka vzpetina z vrhom nad 1500 m, ki sega prek zgornje gozdne meje. Gorovje – v celoto povezane gore. Visokogorje – površje nad zgornjo gozdo mejo. Dolina – vrezano nižje površje med griči, hribi ali gorami, ki so ga vrezale reke. Kotlina – močno razširjena dolina, nastala z ugrezanjem, ki spominja na velikansko skledo. Planota – pretežno ravno površje, običajno na višji nadmorski višini, z izrazitega roba se spuščajo strma pobočja.
Zemlja je vodni planet. Vodovje v različnih oblikah – morja, ledeniki, jezera, reke in drugo – prekriva skoraj tri četrtine njenega površja. Čeprav se skupna količina vode na Zemlji ne spreminja, voda nikoli ne miruje. Neprestano kroži v edinstvenem vodnem krogu, pri čemer stalno menjava svojo obliko (morje, tekoče vode, oblaki, dež, sneg) in agregatno stanje (tekočina, vodni hlapi, led). Kako deluje vodni krog? Sončevi žarki segrevajo površinsko plast morja, zato ta izhlapeva. Vodni hlapi se dvignejo nad morje, kjer dobijo obliko oblakov. Ti se z vetrovi premikajo nad kopno, od koder padavine v obliki dežja ali snega padajo na Zemljino površje. Del padavinske vode po površju odteka proti morju v obliki površinskih voda, kot so reke in ledeniki. Drugi del ponikne v notranjost površja, kjer se na neprepustni plasti kamnin zbira kot podzemna voda. Tudi ta se počasi pomika proti morju. Ko ga doseže, je vodni krog sklenjen. Oblaki nad kopnim
površinske vode
podzemna voda
• Na zemljevidu Slovenije poišči našo obalo. Ugotovi, katere reliefne oblike so značilne zanjo. • Na zemljevidu Slovenije poišči naše največje nižine. • Na zemljevidu Slovenije poišči največja območja visokogorja. l Kaj so zunanji preoblikovalni dejavniki? l Kateri dve vrsti erozije po tvojem mnenju najmanj znižujeta površje? l Antarktika pravzaprav ni kopna celina, ampak jo sestavlja skupina velikih otokov. Zakaj z ladjo ne moremo pluti med njimi? Zaradi tektonike se deli Zemljinega površja večinoma dvigujejo, vendar nekateri deli pri tem tudi zaostajajo ali se celo ugrezajo. Med zunanje preoblikovalne dejavnike štejemo predvsem delovanje Sonca, vode (v vseh pojavnih oblikah) in vetra. Kamnine v zgornji plasti Zemljinega površja preperevajo. Dolbenje oz. vrezovanje v površje in njegovo odnašanje imenujemo erozija. Razlikujemo rečno, ledeniško, obalno in vetrno erozijo. Posledica vseh vrst erozije je splošno zniževanje površja. Značilne reliefne oblike ob obalah so zalivi, polotoki, otoki in morske ožine, v notranjosti celin pa nižine, ravnine, gričevja, hribovja in gorovja. Razmere za življenje in gospodarstvo se od ene do druge lahko precej razlikujejo. Najugodnejše so na ravninah in v kotlinah. Kotlina ima v nasprotju z dolino zelo široko ravno dno in je nastala s tektonskim ugrezanjem. Planota ima uravnano površje, običajno na višji nadmorski višini.
56
Kroženje vode od morja nad kopno in nazaj
KAKO JE SPLOH VIDETI PODZEMNA VODA? Podzemno vodo si težko predstavljamo, saj je skrita pod površjem. Ponekod se pretaka v obliki nekakšnih »podzemnih rek«, vendar je to le redko. Večinoma nima sklenjenega toka, temveč se nad za vodo neprepustni kamninski podlagi pomika počasi in razpršeno skozi prepustne kamnine. To si lahko predstavljamo, če v skledo z rižem vlijemo nekaj vode. Ta ne bo odtekla v obliki enotnega toka, temveč bo pronicala med zrna riža in se počasi pomikala navzdol. 57