D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Planet Zemlja
Planet Zemlja
Na prehodu iz Obpanonskih pokrajin v predgorje Alpskih pokrajin postanejo vzpetine bistveno višje. To so hribovja, v celoto povezane skupine hribov. Z izrazom hrib označujemo že dokaj visoko vzpetino. Ta praviloma ne presega nadmorske višine 1500 m in ne sega prek zgornje gozdne meje. Zaradi hladnejšega podnebja ni več vinogradništva. Najpomembnejša kmetijska dejavnost je živinoreja, veliko vlogo ima gozdarstvo. Na prisojnih pobočjih najdemo samotne kmetije in zaselke, na osojnih pa le gozd. Vrhovi hribov segajo že tako visoko, da niso več poseljeni.
Približna višinska razmerja med gričevji, hribovji in gorovji v Sloveniji si lahko ogledamo na spodnjem prikazu.
Še višja reliefna oblika je gorovje, v celoto povezana skupina gora. Gora je višja od hriba. Najvišji del njenega površja že sega nad zgornjo gozdno mejo. Tam so gorski travniki ali skalovje. Za vse gorsko površje, ki leži nad zgornjo gozdno mejo, uporabljamo izraz visokogorje. Običajno kmetijstvo v gorah ni več mogoče. Tam je le nekaj planinskih pašnikov, kamor poleti ženejo živino. So pa gore že desetletja eden najbolj priljubljenih izletniških ciljev, kjer se izvajajo različni poletni in zimski športi. Druge gospodarske dejavnosti najdemo le v dolinah in kotlinah pod gorami. Tam so značilna gručasta naselja.
Z izrazom dolina imenujemo vrezano nižje površje med griči, hribi ali gorami, po katerem običajno teče reka. Dolina je po navadi nastala tako, da se je reka vrezovala v podlago in jo odnašala. Dno doline je običajno sorazmerno ozko. Kjer pa se močno razširi, tako da spominja na dno velikanske sklede, govorimo o kotlini. Dno kotline je ravno površje, ki je nastalo s tektonskim ugrezanjem. Kotline so obdane s hribi in drugimi vzpetinami. Zaradi ravnega površja so med najbolj ugodnimi reliefnimi oblikami za življenje.
rje
ogo isok
v
Nižina, gričevje, hribovje in gorovje
Škofjeloško hribovje
Prav posebna oblika je planota. Gre za pretežno ravno površje (ravnino), običajno na višji nadmorski višini. Z roba planote, ki je lahko zelo izrazit, se navzdol spuščajo strma pobočja. V Sloveniji so visoke planote značilne za Dinarskokraške in Alpske pokrajine. Večinoma so prekrite z obsežnimi gozdovi, ponekod so tudi manjša naselja. Najpomembnejša dejavnost je gozdarstvo. Ena od najbolj znanih alpskih planot je Pokljuka, kjer je tudi pomembno zimskošportno središče.
hribi
planota dolina
kotlina Značilno visokogorje v Kamniško-Savinjskih Alpah (v okolici Kamniškega sedla)
54
Dolina, kotlina in planota
Izrazit rob planote Trnovskega gozda
55