D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Planet Zemlja
Planet Zemlja
Značilne reliefne oblike v notranjosti celin
ŽIVLJENJE NA HRVAŠKIH OTOKIH NEKOČ IN DANES
Pred poldrugim stoletjem je tam živelo precej več ljudi kot danes. Preživljali so se s skromnim kmetijstvom in ribolovom. Če so hoteli obdelovati tla, so morali na kamnitih pobočjih odstraniti kamenje in zgraditi obdelovalne terase. Ribe so lovili z majhnimi ribiškimi barkami le za svoje potrebe. Ker je bilo takšno življenje težko, so se v času razmaha industrije v 20. stoletju začeli odseljevati v večja mesta na kopnem in v druge države. Z muko pridobljenih teras ni nihče več obdeloval, zato so začele propadati. Danes so marsikje le še slikovit spomenik nekdanjih časov.
V notranjosti celin se prepletajo različne reliefne oblike, kot so nižine, doline, kotline, gričevja, hribovja, planote in gorovja. Ogledali si jih bomo na primerih iz Slovenije. V naših Obpanonskih pokrajinah je najznačilnejša oblika nižina. Bistvo nižine je, da leži nizko, to je na nizki nadmorski višini do 200 m, in da ima večinoma ravno površje. Vendar pozor! Nižine ne smemo enačiti s pojmom ravnina. Ravnina je namreč vsako večje območje ravnega površja, ki pa lahko leži tako na nizki kot tudi na precej višji nadmorski višini.
V zadnjih desetletjih se je slika povsem spremenila. Otoki so postali eno najbolj priljubljenih območij za preživljanje počitnic. Nekdanje ribiške vasi so se spremenile v obsežna počitniška naselja. Poleti jih napolnijo milijoni turistov, pozimi pa so skoraj prazna in številna delujejo kot »bivališča duhov«.
Naše nižine so od nekdaj omogočale razvoj kmetijstva. Zaradi nizke nadmorske višine je na njih ugodno podnebje, prav tako je za kmetijstvo zelo primerna tudi prst. Zato so tu naša najboljša kmetijska zemljišča. Nikjer drugod nimamo toliko njiv. Polja so razdrobljena na številne parcele. Značilna so dolga obcestna naselja. Nekdanje obdelovalne terase na strmem pobočju
obcestno naselje
poplavni svet ob reki
njive na parcelah
KATERI SO NAJVEČJI OTOKI NA SVETU? Po svetu so razporejeni v zelo različni oddaljenosti od ekvatorja. Največji otok je Grenlandija. Leži na skrajnem severu in jo uvrščamo v Severno Ameriko. Drugi največji otok je Nova Gvineja, tretji pa Borneo. Oba sta del Indonezijskega otočja ob ekvatorju. Četrti je afriški otok Madagaskar, peti pa Baffinov otok, ki leži na skrajnem severu Severne Amerike.
Njive na razdrobljenih parcelah na nižini v Prekmurju
Pet največjih otokov na svetu
Druga značilna reliefna oblika je gričevje, to je v celoto povezana skupina gričev. Grič je nižja vzpetina zaobljene oblike, vrh sega do nadmorske višine 600 m, relativna višina pa znaša od 200 do 300 m. Gričevja so pri nas še posebej značilna za Obpanonske in Obsredozemske pokrajine. Njihova pobočja so pogosto prestrma za poljedelstvo. Prisojna pobočja se zelo razlikujejo od osojnih. Ker prejemajo bistveno več Sončevega sevanja, so marsikje pokrita z vinogradi, medtem ko so osojna pobočja porasla z gozdom. Po vrhovih in slemenih goric so speljane razgledne ceste. Hiše ob njih niso skupaj, zato takšna naselja imenujemo razložena naselja. vinograd
Grenlandija je zaradi bližine severnega pola v veliki meri pokrita z ledom.
Pokrajinske sestavine nižine ob Muri
razloženo naselje
gozd
Novo Gvinejo zaradi lege ob ekvatorju večinoma pokriva tropski gozd. Pokrajinske sestavine gričevja v vzhodnem delu Slovenskih goric
52
Gričevje Goriška brda
53